Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V fokusu letošnjega festivala sodobnih umetnosti, Mesto žensk so tudi videastke, ženske ustvarjalke v filmu in videu. Če bi vas nekdo ustavil na cesti in prosil, da se spomnite kakšne ženske filmske ustvarjalke zadnjih 25 let, kako dolg bi bil odgovor? O tem smo se pogovarjali s filmarko in vodjo programa v Slovenski kinoteki Varjo Močnik, ter umetnico, ki ustvarja na področju videa, filma, performansa in novih medijev Ano Čigon.
V fokusu letošnjega festivala sodobnih umetnosti, Mesto žensk pa so tudi videastke, ženske ustvarjalke v filmu in videu.
Če bi vas nekdo ustavil na cesti in prosil, da se spomnite kakšne ženske filmske ustvarjalke zadnjih 25 let, kako dolg bi bil odgovor? O dolžini odgovora smo govorili s filmarko in vodjo programa v Slovenski kinoteki Varjo Močnik ter umetnico, ki ustvarja na področju videa, filma, performansa in novih medijev Ano Čigon.
Eno izmed dejstev slovenske filmske produkcije je, da ta v jugoslovanskem obdobju ni ustvarila filmske režiserke. Tudi v zadnjih 22 letih smo znotraj nacionalnega filmskega programa večinoma gledali le filme moških. Prva dva celovečerna filma, pod katera sta podpisani ženski ustvarjalki, pa smo dobili šele leta 2002, to sta filma Varuh Meje Maje Weiss in Slepa pega Hanne Slak. Med letoma 2011 in 2017 je bilo število sofinanciranih celovečernih filmov, ki jih je režiral moški, 44, filmov z žensko režiserko pa štirje.
Kljub temu Varja Močnik poudarja:
“Ustvarjalni svet videa in filma je pri nas zelo raznovrsten. A tako en kot drug sta v našem kulturnopolitičnem prostoru odrinjena na stran. To pa pomeni, da obstaja več svobode za delo, saj iz strani pride vedno več upora, odpora, idej in jasnega glasu.”
V fokusu letošnjega festivala sodobnih umetnosti, Mesto žensk so tudi videastke, ženske ustvarjalke v filmu in videu. Če bi vas nekdo ustavil na cesti in prosil, da se spomnite kakšne ženske filmske ustvarjalke zadnjih 25 let, kako dolg bi bil odgovor? O tem smo se pogovarjali s filmarko in vodjo programa v Slovenski kinoteki Varjo Močnik, ter umetnico, ki ustvarja na področju videa, filma, performansa in novih medijev Ano Čigon.
V fokusu letošnjega festivala sodobnih umetnosti, Mesto žensk pa so tudi videastke, ženske ustvarjalke v filmu in videu.
Če bi vas nekdo ustavil na cesti in prosil, da se spomnite kakšne ženske filmske ustvarjalke zadnjih 25 let, kako dolg bi bil odgovor? O dolžini odgovora smo govorili s filmarko in vodjo programa v Slovenski kinoteki Varjo Močnik ter umetnico, ki ustvarja na področju videa, filma, performansa in novih medijev Ano Čigon.
Eno izmed dejstev slovenske filmske produkcije je, da ta v jugoslovanskem obdobju ni ustvarila filmske režiserke. Tudi v zadnjih 22 letih smo znotraj nacionalnega filmskega programa večinoma gledali le filme moških. Prva dva celovečerna filma, pod katera sta podpisani ženski ustvarjalki, pa smo dobili šele leta 2002, to sta filma Varuh Meje Maje Weiss in Slepa pega Hanne Slak. Med letoma 2011 in 2017 je bilo število sofinanciranih celovečernih filmov, ki jih je režiral moški, 44, filmov z žensko režiserko pa štirje.
Kljub temu Varja Močnik poudarja:
“Ustvarjalni svet videa in filma je pri nas zelo raznovrsten. A tako en kot drug sta v našem kulturnopolitičnem prostoru odrinjena na stran. To pa pomeni, da obstaja več svobode za delo, saj iz strani pride vedno več upora, odpora, idej in jasnega glasu.”
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Operno baletno gledališče Verdi v Trstu je svojo novo sezono začelo z izvedbo enega temeljnih Verdijevih del. Ples v maskah minuli teden je bila velika uspešnica. Tržačani pogledujejo proti Sloveniji in si želijo ne le slovenskega občinstva, temveč tudi umetniškega sodelovanja s sorodnima ljubljansko in mariborsko hišo. S premiernim predvajanjem sedmih zvočnih umetniških del je spet začel oddajati Radio Cona. V razstavnem in raziskovalnem projektu »radioCona REuse CITY:REuseRADIO« bo na frekvenci 88,8 MHz in na spletu do 21. januarja predstavil dela domačih in tujih umetnikov. .Med njimi tudi kanadsko zvočno in radijsko umetnico Anno Friz z razstavo "City at night" v KC Tobačna 001.
Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vitomila Zupana je založba Mladinska knjiga predstavila monografijo "Vitomil Zupan: Važno je priti na grič". V januarju in februarju se bodo zvrstili še različni dogodki: Prešerno in vitalno v Konzorciju, ponatisi knig, razstava "Način biti: Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana v NUK-u, tridnevni program izbranih filmov Vitomila Zupana v Slovenski Kinoteki.
Otprtje vitrine z literaturo o OI v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in utripajoče luči Flourescentnega Umwelta v Mariboru.
Premiere: "Nočni portir" v SNG Maribor; "Fiziki" v Mestnem gledališču ljubljanskem; "Dvorišče, Koli" v SSG Trst
Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.
Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.
Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.
Slovenska Kinoteka je novo leto začela z uverturo v veliko tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.
V razstavnem prostoru VUD, blizu tržaške obale na ulici Via Diaz bodo med 17.01. in 8.02. na ogled unikatni leseni izdelki sedmih slovenkih avtorjev in skupin. Med avtorji, ki dodo svoje izdelke predstavili na razstavi Vezi, so tudi Dejan Pfeifer ter Klara Zalokar in Klemen Zupančič.
Serija fotografij Stanko, fotografa Hermana Čatra, prikazuje zgodbo o odmaknjenem življenju posebnega moža na slovenskem podeželju. Fotografska knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Pesmi Ericha Kästnerja (gostja, prevajalka: Nada Grošelj) in nov prevod romana ameriške pisateljice Toni Morisson (gost, prevajalec Jože Stabej. V oddaji še: napoved slovenske predpremiere Volk z Wall Streeta s Katarino Čas v stranski vlogi.
Made in US - skupinska razstava v Galeriji Vžigalica; knjigi: 'Molusk' Tomaža Šalamuna, 'Vrvohodska umetnost prevajanja' Štefana Vevarja; glasbena premiera: 'Novoletni capriccio' vseprimorskega mladinskega orkestra Nova filharmonija
Depeched Big Banda Krško v Cankarjevem domu, gost Aleš Suša. Razstava Rog Lab - Tovarna, ki dela samo sebe, gostja Urška Jurman. Zadnja letošnja predstava Škrip inc., gostja Jelena Rusjan.
Neveljaven email naslov