Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na oder SNG Nova Gorica prihaja eksperimentalna uprizoritev Os, nov razstavni projekt RIO pa zaznamuje obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let.
Eksperimentalna uprizoritev Os premierno prihaja na oder SNG Nova Gorica, nov razstavni projekt RIO pa zaznamuje obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica kot tretjo premierno uprizoritev v sezoni na mali oder postavlja eksperimentalno predstavo OS v koprodukciji z ruskim gledališčem Teatr Osobnjak iz Sankt Peterburga v režiji Alekseja Obrazcova. OS je odrska upodobitev krajše pripovedi srbskega pisatelja, akademika in profesorja Milorada Pavića iz zbirke Obrnjena rokavica, ki jo je v slovenski jezik prevedel Bojan Bratina. Ob Maji Nemec igra Kristina Skvarek, v slovenski različici kot tretja oseba pa Janez Starina. OS je preplet slovenskih in ruskih ustvarjalcev in kot iracionalna prestava v teh težkih časih združevanja in ločevanja kultur lahko pomeni korak k misli in skupnosti ljudi in svetov, ki so na vider nezdružljivi. Premiera v SNG Nova Gorica bo jutri v mali dvorani.
Pogled v zgodovino glasbe natančneje v obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let, ponuja razstavni projekt RIO – Begnagrad, Srp, D’Pravda v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Tri nekonformistične in izrazito samosvoje skupine – Begnagrad, Srp in D’Pravda – so izpostavljale eksperimentalnost in transžanrskost, v javnih nastopih pa večmedijskost. Člani zasedbe Begnagrad so se predstavljali kot avtentični ljudski glasbeniki, D’Pravda je izpostavljala socialno usmerjenosti in model gverilskega agit-prop gledališča, Srp je nihal med različnimi glasbenimi konteksti in žanri od jazza, punka do sodobne eksperimentalne in klasične glasbe.
Vse tri skupine so bile povezane tudi z gledališčem, na začetku še posebej z uličnim, in pisale glasbo za gledališke predstave. Begnagrad je snemal glasbo za filme, poleg tega pa so vse tri skupine sodelovale s punk skupinami in pri tem odnosu ni šlo za rivalstvo, pač pa za odprto sodelovanje.
Na oder SNG Nova Gorica prihaja eksperimentalna uprizoritev Os, nov razstavni projekt RIO pa zaznamuje obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let.
Eksperimentalna uprizoritev Os premierno prihaja na oder SNG Nova Gorica, nov razstavni projekt RIO pa zaznamuje obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica kot tretjo premierno uprizoritev v sezoni na mali oder postavlja eksperimentalno predstavo OS v koprodukciji z ruskim gledališčem Teatr Osobnjak iz Sankt Peterburga v režiji Alekseja Obrazcova. OS je odrska upodobitev krajše pripovedi srbskega pisatelja, akademika in profesorja Milorada Pavića iz zbirke Obrnjena rokavica, ki jo je v slovenski jezik prevedel Bojan Bratina. Ob Maji Nemec igra Kristina Skvarek, v slovenski različici kot tretja oseba pa Janez Starina. OS je preplet slovenskih in ruskih ustvarjalcev in kot iracionalna prestava v teh težkih časih združevanja in ločevanja kultur lahko pomeni korak k misli in skupnosti ljudi in svetov, ki so na vider nezdružljivi. Premiera v SNG Nova Gorica bo jutri v mali dvorani.
Pogled v zgodovino glasbe natančneje v obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let, ponuja razstavni projekt RIO – Begnagrad, Srp, D’Pravda v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Tri nekonformistične in izrazito samosvoje skupine – Begnagrad, Srp in D’Pravda – so izpostavljale eksperimentalnost in transžanrskost, v javnih nastopih pa večmedijskost. Člani zasedbe Begnagrad so se predstavljali kot avtentični ljudski glasbeniki, D’Pravda je izpostavljala socialno usmerjenosti in model gverilskega agit-prop gledališča, Srp je nihal med različnimi glasbenimi konteksti in žanri od jazza, punka do sodobne eksperimentalne in klasične glasbe.
Vse tri skupine so bile povezane tudi z gledališčem, na začetku še posebej z uličnim, in pisale glasbo za gledališke predstave. Begnagrad je snemal glasbo za filme, poleg tega pa so vse tri skupine sodelovale s punk skupinami in pri tem odnosu ni šlo za rivalstvo, pač pa za odprto sodelovanje.
Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tudi končala jo bo pod Vršičem. Po Mihovem domu, Golici in Kriški gori se je pred leti ustalila v koči, ki jo je njena družina poimenovala po njej. Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Njena poletna namiga sta dva, eden bolj dinamičen, ki pelje po lovskih stezicah, drugi bolj statičen, a še vedno vsebinsko izjemno bogat.
V tokratni oddaji je naš gost Matevž Jerman, filmski režiser in scenarist ter programski direktor mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.
Fotografije na razstavi Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra postavljena v parku ljubljanskega gradu, so nastale v nenavadnih preteklih mesecih, od začetka epidemije koronavirusne bolezni 19, do njenega konca. Avtorji fotografij so fotoreporterji Dela in Slovenskih novic Matej Družnik, Jure Eržen, Marko Feist, Uroš Hočevar, Dejan Javornik, Blaž Samec, Jože Suhadolnik, Leon Vidic in Voranc Vogel.
Teater Ulysses te dni praznuje 20 let gledališkega ustvarjanja in mednarodnega druženja z različnimi gledališči in glasbeniki iz vseh koncev sveta. Leta 2000 so ga skupaj ustanovili igralec Rade Šerbedžija, hrvaški pisatelj Borislav Vujčić ter gledališka režiserka Lenka Udovički. Za svoj oder so izbrali staro avstroogrsko trdnjavo Minor, ki se nahaja na Malem Brionu, na Velikem, v nekdanji vojaški stavbi, pa so si uredili poletni domicil. Vse se je začelo s predstavo Kralj Lear, ki potrjuje Shakespearovo globoko navezanost na naravo.
V domu Sremčica, blizu Beograda, so nastanjeni ljudje, ki imajo motnje v razvoju, in so glavni igralci v celovečernem igranem filmu Oaza, beograjskega režiserja Ivana Ikiča. Film pripoveduje ljubezensko zgodbo o treh najstnikih, ki živijo v tem domu in kjer eno od njihovih vzgojiteljic igra slovenska gledališka in filmska igralka Maruša Majer. Film bo svetovno premiero doživel na letošnjem Beneškem filmskem festivala, ki se začne 2. septembra na otoku Lido. Foto: Bobo
Kranjčanu Mitju Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana pa je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23. letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, potem je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo. In tako je konec maja končal Projekt Slovenija, v katerem je v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja. Njegov poletni namig pa je povezan s tistim, kar je med naselji. Hribi.
V tokratni oddaji je naš gost gledališki in filmski igralec Timon Šturbej, eden najmlajših članov ansambla SNG Drama Ljubljana. Navdušuje nas s svojimi zahtevnimi vlogami, gledamo ga lahko tudi v televizijski seriji Reka ljubezni.
Prevajalec Simon Demšar o knjigi Jaz Eltona Johna.
Pogovor s Simonom Demšarjem, ki je prevedel že nekaj biografij slavnih rokerjev. Knjiga Jaz je zgodba o enem največjih imen popularno-glasbene scene, umetniku z mnogimi uspehi, številnimi nagradami in milijoni prodanih plošč. O Eltonu Johnu se je z njim pogovarjal Jernej Vene.
Dušan Škodič je goram zavezan že več kot 30 let. Ne le da je sam planinec, je tudi planinski publicist. Pred leti je navdušil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, v delu Smeh z gora, ki je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšla letos, pa zapisal anekdote, ki se dogajajo v gorah in dolini. Dušan Škodič našo zgodovino doživeto raziskuje tudi kot član uredniškega odbora revije Planinski vestnik in s to je delno povezan tudi njegov poletni namig.
V filmogledu na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja dr. Igor Pribac, filozof in družbeno angažiran intelektualec, ki se ukvarja s spektrom vprašanj, od etike, bioetike do politike. Filmska umetnost, pravi, je tu nekje vmes. foto: Osebni arhiv/Caterina Leonardi
V Slovenj Gradcu se bo v četrtek začel mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki letos praznuje peti rojstni dan. Festival tudi letos prinaša zanimiv nabor filmov. V treh filmskih večerih med četrtkom in soboto si bodo v dvorcu Rotenturn obiskovalci lahko ogledali 13 filmov iz celega sveta. O novostih, naboru filmov in izzivih, s katerimi se letos soočajo prireditelji kulturnih prireditev se je Aljaž Golčer pogovarjal z direktorjem festivala SHOTS Tomom Novoselom.
V današnjem Filmogledu na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe odgovarja enaindvajsetletni Andrej Omejc, ki je pravkar zaključil izpite tretjega letnika medicine, kot saksofonist in član Mladinskega orkestra Evropske unije pa na svojih koncertih najraje izvaja klasično glasbo, prirejeno za saksofon.
Pravijo: enkrat zbiralec, vedno zbiralec. In predmeti, ki so predmet zbiranja, so zelo različni, od kovancev in plišastih medvedov do starega železa. Med vinorodnimi griči Bizeljskega, v kleti hiše Babičevih v Bukovju, pa stoji posebna zbirka. Leta 2000 je Lea Babič dobila izziv: zbiranje majolik. Ko ga je sprejela, si je po tihem mislila: kakšnih 40 jih bo, več pa ne. Toda zdaj njena zbirka šteje več kot 1500 vrčev za vino z vsega sveta, iz 65-ih držav in marsikdo reče, da česa takega še ni videl.
Korona poletje je prekrižalo načrte mnogim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika - kulturni utrip je kar živahen, kulturni dogodki se odvijajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večer pri Špini.
Vladimir Habjan je urednik Planinske založbe Planinske zveze Slovenije. Če je Triglav kralj, potem je Škrlatica kraljica naših gora, ki Triglav povezuje z Martuljkovo skupino, v kateri leži 2472 metrov visok današnji poletni namig, ki ga najdete v vodniku Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratarja.
O filmih in njihovi glasbi razmišlja Erik Valenčič, režiser in scenarist, avtor številnih dokumentarnih filmov, od leta 2003 tudi novinar in vojni poročevalec iz raznih vojnih žarišč.
Pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenijeimajo štiri knjižne novosti. Tri leposlovna dela in eno vodniško. Nov je vodnik Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratnika, ki obseg več kot 400 vzponov, 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf v delu Čez drn in strn zapiše 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Smeh z gora je zadnja novost, ki jo je napisal Dušan Škodič. Bralec se lahko sprehodi med zabavnimi planinskimi zgodbami, ki se dogajajo v hribih.
Izjemen poznavalec domače in tuje knjižne ustvarjalnosti Andrej Blatnik rad potuje in bere. Čeprav je pred kratkim pri založbi Goga izdal roman z naslovom Luknje, v katerem se junak s svojim rešiteljem poda reševat svet z umetnostjo, že nastaja novo romaneskno delo. Njegov poletni namig je delo enega najuspešnejših mlajših italijanskih romanopiscev Marca Missirolija Zvestoba, ki ga je prevedel Janko Petrovec. Roman se je lani uvrstil med pet finalistov za najpomembnejšo italijansko književno nagrado Strega ter osvojil nagrado Strega Giovani 2019. Pravice za snemanje televizijske serije pa je odkupil Netflix.
Neveljaven email naslov