Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenarista grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.
Razstava scenskih elementov filma Prekletstvo Valburge in knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja Z Valvasorjem za mizo
Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenografa grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.
“Glavno orožje glavnega zlikovca v filmu je kosa, predelana v cirkularno žago. Režiser si je orožje zamislil, potem pa sva to pranitkarico nekako realizirala.”
Na otvoritvi razstave se je mudil tudi Jurij Drevenšek. Lik Marjana se sicer znajde v temačnem, grozljivem dvorcu, vendar je po prepričanju glavnega igralca razmišljal o prijetnejših krajih.
“Vodila me je pesem Beach Boysov Aruba Jamaica, zdelo se mi je, da ima Marjan v sebi to, da bi rad bil Tom Cruise v filmu Koktajl. Najbolj mi je bilo všeč, da je moj lik podlasica, ki vedno stisne rep med noge. Ves čas ga je strah, ko pa ima priložnost, da bi bil junak, se odloči za nasprotno možnost.”
Če bi se po nekakšni naključni časovni zanki kdo iz našega časa znašel v 17. stoletju, bi bil po vsej verjetnosti prej lačen kot sit. Značilnost takratne evropske kuhinje je bila, da je bil sever malce bolj mesnat, jug pa vezan na plodove zemlje. Kislemu okusu se pridruži sladki, glavno mesto pri maščobah zasede maslo, na jedilniku pa se znajdejo tudi raki, vidre in čaplje. In kot se na srečo vse jedi iz 17. stoletja niso ohranile, pa je sreča tudi, da so nekatere se. Recept za marsikatero jed je zapisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slava vojvodine Kranjske. Z njim se je za mizo usedel naš etnolog doktor Janez Bogataj in ob 330. obletnici izida njegovega dela je nastala je nova knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja.
Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenarista grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.
Razstava scenskih elementov filma Prekletstvo Valburge in knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja Z Valvasorjem za mizo
Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenografa grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.
“Glavno orožje glavnega zlikovca v filmu je kosa, predelana v cirkularno žago. Režiser si je orožje zamislil, potem pa sva to pranitkarico nekako realizirala.”
Na otvoritvi razstave se je mudil tudi Jurij Drevenšek. Lik Marjana se sicer znajde v temačnem, grozljivem dvorcu, vendar je po prepričanju glavnega igralca razmišljal o prijetnejših krajih.
“Vodila me je pesem Beach Boysov Aruba Jamaica, zdelo se mi je, da ima Marjan v sebi to, da bi rad bil Tom Cruise v filmu Koktajl. Najbolj mi je bilo všeč, da je moj lik podlasica, ki vedno stisne rep med noge. Ves čas ga je strah, ko pa ima priložnost, da bi bil junak, se odloči za nasprotno možnost.”
Če bi se po nekakšni naključni časovni zanki kdo iz našega časa znašel v 17. stoletju, bi bil po vsej verjetnosti prej lačen kot sit. Značilnost takratne evropske kuhinje je bila, da je bil sever malce bolj mesnat, jug pa vezan na plodove zemlje. Kislemu okusu se pridruži sladki, glavno mesto pri maščobah zasede maslo, na jedilniku pa se znajdejo tudi raki, vidre in čaplje. In kot se na srečo vse jedi iz 17. stoletja niso ohranile, pa je sreča tudi, da so nekatere se. Recept za marsikatero jed je zapisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slava vojvodine Kranjske. Z njim se je za mizo usedel naš etnolog doktor Janez Bogataj in ob 330. obletnici izida njegovega dela je nastala je nova knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja.
Pregovori in reki v kopalkah in obleki je zmes ilustracij, pregovorov, rekov, izrekov in besednih iger, ki jih dodatno pojasnijo iz njih izpeljane pesmi. Knjiga, je pravzaprav rezultat projekta pro bono, za katerega je najzaslužnejša ilustratorka Erika Pavlin, tudi mentorica v ateljeju Varstveno- delovnega centra Tončke Hočevar, v katerem pri ustvarjanju usmerja tudi soavtorico ilustracij Melito Vizjak. Avtor pesmi v knjigi je Milan Dekleva. Temu kako danes človek živali potrebuje predvsem za hrano, jih uporablja za zabavo in razvaja kot hišne ljubljenčke – pa se posveča razstava Instinkt, ki bo čez poletje postavljena v prvem preddverju Cankarjevega doma.
Jazz festival Ljubljana je najstarejši neprekinjeni džezovski festival v Evropi. Gostil je izjemna imena, ki jih bodo prepoznali tudi tisti, ki niso ravno navdušenci nad džezom, Miles Davis, Herbie Hancock, Pat Metheny, gostil pa je tudi nekatera opaznejša imena iz sveta popularne glasbe, na primer Mercedes Sosa in Gregory Porter. Letos gre posebej poudariti Johna Zorna, pa zasedbo Snarky Puppy, ki džez mešajo s popularno glasbo. Sogovornika sta bila umetniški vodji festivala Bogdan Benigar in Edin Zubčević.
Naj se rola, festival glasbenega filma v Kinodvoru v Ljubljani. Gost oddaje je pobudnik festivala Terens Štader.
16. festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, se bo začel v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani s konceptualno razpravo in razglasitvijo Stritarjeve nagrade. Tudi letos Festival Pranger spodbuja k poglobljeni refleksiji poezije in ponuja v branje devet pesniških zbirk, izdanih v preteklem letu. V središču Prangerja, ki se bo v četrtek iz Ljubljane preselil v Sladki Vrh, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino, bodo tako kot vsako kot vsako tri kritiške razprave. Ob tem bodo pozornost namenili tudi prevajajanju poezije – letos je izbran jezik albanščina.
Nova romana Funny pisatelja Mihe Mazzinija in V Elvisovi sobi pisatelja Sebastijana Preglja je izdala založba Goga, 26. literarno-glasbeni festival Živa književnost bo vrtinčil besede in zvoke med 7. in 14. junijem na odru pred ŠKUC-em na Starem trgu 21 v Ljubljani.
V Izoli se začenja petnajsti mednarodni filmski festival Kino Otok. Program na osrednjem prizorišču, Manziolijevem trgu, bo v odprla tradicionalna “projekcija presenečenja”. Letošnji, jubilejni festival bo do nedelje, 9. junija, potekal na znanih prizoriščih in novih kotičkih.Poleg odraslih ljubiteljev sedme umetnosti bodo svoj filmski pristan v Izoli med petkom in nedeljo našli tudi mladi in najmlajši filmoljubi. ''Podmornica – Otok za mularijo'', program za otroke, mlade in družine, se bo zasidrala na novo festivalsko prizorišče.
V Novi Gorici bo festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, v osmih dneh gostil pisatelje in pisateljice z različnih koncev sveta, večeri bodo namenjeni koncertom, popoldnevi različnim performansom, predavanjem in okroglim mizam. Letošnja osma izvedba etno in jazz festivala Glasbe sveta, ki ima svoje osrednje domovanje na gradu Kromberk v Novi Gorici, kjer je doslej s programom bogatil utrip meseca avgusta, se letos začenja že 2. junija. Festival bo koncertno prisoten tudi v Italiji, v Gledališču Verdi in Avditoriju v Gorici.
15. sezona Knjižnice pod krošnjami bo združila 15 krajev in 24 poletnih lokacij, projekt pa v sezoni pritegne celo do 40.000 domačih in tudi tujih bralcev. Gostja oddaje bo idejna vodja Tina Popovič.
''Ictus Cordis'' je projekt, ki raziskuje interakcijo med znanostjo in umetnostjo. V intermedijskem performansu avtor Januš Aleš Luznar razkrije svoj zvočno vizualni laboratorij. Glavni subjekt zvočnega eksperimenta je njegovo srce oziroma ozvočen srčni utrip, iz katerega v živo nastajata glasbena in vizualna podoba. Novo prizorišče performansa Ictus Cordis v Ljubljani je tokrat Pocket Teater na Rimski ulici – danes ob 19.00, 20.30 in 22.00. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si lahko do 16. junija ogledate razstavo del mednarodno uveljavljenega fotografa in grafika Wilhelma Heiligerja z naslovom ''Meditacija in fotografija''.
Nina Zagoričnik se javlja z zaključka najbolj slavnega filmskega festivala.
Predstavljamo pet študentk, ki so po zmagi na natečaju SNG Drama napisale dramaturška besedilana temo Slika. Ta besedila bodo na Velikem odru Drame interpretirali profesionalni igralci. V Narodni Galeriji odpirajo razstavo, posvečeno stripovskemu junaku Alanu Fordu, ki letos praznuje 50 let, ilustracijo Tomata Koširja so objavili na naslovnici priloge britanskega časnika The Guardian.
65. premiera v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo uprizoritev z naslovom ”Gnus, besede in reči”, Jeana-Paula Sartra in Michela Foucaulta, v režiji Matjaža Bergerja. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Studia humanitatis ter v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Operna sezona se bo nocoj v SNG Maribor končala s premiero mojstrovine Faust, z delom francoskega skladatelja Charlesa Gounoda ”Faust” po motivih tragedije Johanna Wolfganga Goetheja. Nova Gorica bo od petka do nedelje v znamenju mladinske kulture. Enajstič zapovrstjo se bo odvijal festival Vizije, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in sodi v okvir Tedna ljubiteljske kulture. Z gledališko, fotografsko in glasbeno produkcijo se bo predstavilo 150 mladih iz vse Slovenije. Gnus, besede in reči - Anton Podbevšek Teater - Foto: Barbara Čeferin
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo kot zadnjo premierno uprizoritev letošnje sezone predstavilo dramo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Gledališko priredbo je po romanu Marka Haddona naredil Simon Stephens. Roman je bil natisnjen kot knjiga za odrasle in za mladino in prejel več pomembnih nagrad. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Koprskim gledališčem, je režirala Renata Vidič V prestolnico spet prihaja Svetlobna gverila. 13. mednarodni festival svetlobe bo od 16. maja do 15. junija osvetlil različne prostore v Ljubljani. Odprtje festivala, ki je ga je pripravil: Strip Core / Forum Ljubljana, bo 16.5.ob 21.30 v Galeriji Vžigalica in njeni okolici, poleg središča Ljubljane pa bo Svetlobna gverila tokrat gostovala tudi na novih prizoriščih. Svetloba gverila: Žajfnica / Soap opera, Foto: Stran 22
Žarometi so usmerjeni v Cannes, kjer se začenja 72. filmski festival. Koliko vsebine in močnih sporočil prinaša letošnja izvedba? Predstavljamo Ninin izbor in filme, ki jih svetovna javnost najbolj nestrpno pričakuje.
Tivolska promenada je po Plečniku pomenila življenjsko silo, ki je povezovala mladi zeleni del mesta s starim mestnim jedrom. Široka je toliko kot je, pomotoma, saj so ljubljanski furmani, ki so vozili prod, tega namesto na 19 metrov navozili na 25. Ljubljančani so promenado poimenovali Sahara. No, na koncu za Gradom Tivoli, ki je mimogrede najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija, pa stoji Švicarija. Gre za švicarski tip hišice sredi mesta, ki je bil nekoč znan po vsej Evropi. Po Švicariji, ki je bila zgrajena v švicarskem slogu in kjer so se zbirale bolj nemške družbe, je tam po vzoru gorenjske arhitekture in na slovenskem karakterju arhitekt Ciril Metod Koch naredil hotel, uradno imenovan Hotel Tivoli, ta je bil dokončan leta 1910. Vanj so menda radi zahajali tudi slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celo stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«. Zgodbe iz Švicarije, ki jih ni malo, je v dokumentarni film ujel režiser Amir Muratović, ogledate si ga lahko na TV SLO 1 v torek, 14. maja, ob 20.55.
V Mariboru se bo jutri začel četrti mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi. Festival, ki je prve tri izvedbe doživel v letih pred in v času Evropske prestolnice kulture v Mariboru znova oživlja kulturno umetniško društvo Moment. Novo sodelovanje, nov duet, ki ga plesalka in koreografinja Leja Jurišić tokrat ustvarja s skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem, bo z naslovom De facto (pojdi s seboj), na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma premierno zaživel to nedeljo.
Slavko Pregl je v pripovedovanjih in spominih galerista Leona Pogelška našel navdih za resnično zgodbo o prevarantih na kvadrat, ki nas popelje v 80. leta prejšnjega stoletja, v svet zbirateljev, trgovcev, svetovnih muzejev in galerij.
Letos mineva 200 let od rojstva misijonarja in pomembnega raziskovalca belega Nila dr. Ignacija Knobleharja. Ob tem jubileju so Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej pripravili medinstitucionalno razstavo ''Afrika treh muzejev'', ki jo bodo odprli danes ob 18.00 v Slovenj Gradcu. Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica bo ob 18.00 na velikem odru novogoriške gledališke hiše premierno uprizoril predstavo ''V našo skuto ne pojdejo''. Avtorsko delo je nastalo v okviru evropskega projekta ID Babylon, prvič so delo v angleškem jeziku aprila uprizorili na festivalu v Franciji.
Neveljaven email naslov
