Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. Češke marionete je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.
''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.
Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.
Premiera plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Bergerja in produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu. Še do 27. januarja 2016 bo trajala prenova in selitev stalne zbirke Narodne galerije, kjer sicer še vedno zbirajo sredstva za dokončen odkup slike Jožefa Petkovška Perice ob Ljubljanici.
Nocoj ob 21.30 si lahko na I. programu Televizije Slovenija premierno ogledate dokumentarni film Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda; posnet je bil po scenariju Mateje Rosa in Maruše Prelesnik Zdešar ter v režiji Marka Naberšnika.
''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.
Tokrat v Kulturnicah o novih knjiigah domačih avtorjev. To so: ''Telo iz črk'' Milana Dekleve, ''Besede nad oblaki'' Evalda Flisarja, ''Mali nočni kvartet'' Vinka Möderndorferja, ''Garaže'' Urbana Vovka. Vse štiri knjige so v teh dneh izšle pri Cankarjevi založbi.
Tokrat v Kulturnicah o reviji Outsider, ki presega meje in tokrat v središče postavlja ... fantazijo (ne le v arhitekturi)!
''Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta'' je nova knjiga avtorice televizijske novinarke, urednice in publicistke Darje Korez Korenčan, ki je tudi prva knjiga o ustni harmoniki pri nas. Izšla pri založbi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med novostmi z glasbenega področja so tudi: notna zbirka za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja in notna zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik.
Bogoslav Kalaš: Stroj za slikanje, pregledna razstava v Moderni galeriji; likovna zbirka Riko s 13. edicijo razstave v galeriji Miklove hiše; Dober dan, gospod predsednik: intermedijski projekt mozaicista Andreja Koruze v Layerjevi hiši.
Praznovanje dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra bo danes zvečer v Slovenski Kinoteki sklenila prva projekcija restavrirane in digitalizirane različice filma ''Sedmina'', tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969. Danes ob svojem 70. jubileju bo arhitekt, fotograf in ilustrator Janez Pukšič v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom ''Videl sem''.
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
65-letnica delovanja Slovenskega ljudskega gledališča Celje – počastitev jubileja s predstavo Vinka Möderndorferja ''Nostalgična komedija'' ''Znani in neznani France Mihelič'' in ''Zbirka v nastajanju'' članov Združenja umetnikov Škofja Loka v prenovljenih prostorih Miheličeve galerije v Kašči ''Veno Pilon – Ferrania, barvni diapozitivi'' – razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Neveljaven email naslov