Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo premiera gledališke predstave Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša, režiser in fotograf Ven Jemeršić predstavlja svojo novo zbirko pesmi z naslovom Električni golaž, v Idriji se začne tridnevni festival eksperimentalne glasbe Šina fest.
V portoroškem Avditoriju se nocoj začne 17. edicija Festivala slovenskega filma. Letošnji program so sestavili Igor Prassel, vodja festivala, ter članici programskega odbora Bojana Bregar in Katja Čičigoj. V Mali galeriji v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo ob 20-ih odprli razstavo del fotografa Boruta Peterlina z naslovom ‘’Ostal si del te pokrajine, njenih lepot in bolečine’’. Novomeška založba Goga je dopoldne v Ljubljani predstavila tri nove izdaje slovenskih avtorjev: roman ''Sabina'' avtorja Tomaža Kosmača, roman ''Izbrisana'' avtorja Mihe Mazzinija in knjigo ''Pax Putina'' avtorja Andreja Stoparja.
Mini teater Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s premiero igre ''Na Noetovi barki ob osmih'' - predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V letošnji sezoni pa Mini teater skupno pripravlja 7 premier, 3 za otroke in mladino, 4 pa so vključene v postdramski program. Prva premiera v novi sezoni v Mestnem gledališču Ptuj ''Fašenk!'' – avtorski projekt igralke Barbare Kukovec. Festival Maribor 2014.
Cirkus je...! je naslov 7. mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf!, ki se danes začne v Ljubljani. Gre pravzaprav za drugi del festivala v organizaciji Zavoda Buffeto s podporniki, ki bo v naši prestolnici deset dni gostil umetnike iz različnih držav.
V tokratnih Kulturnicah se bomo posvetili razstavi Cerkev slovenskega jezika in predstavi Lov na podgane.
29. mednarodni literarni festival Vilenica uradno jutri odpira svoja vrata, drevi pa ga bodo uvedli literarni predvečeri. Programski dogodki festivala se bodo na različnih prizoriščih zvrstili do sobote. Mednarodni Ex-tempore Piran 2014 se bo končal v soboto. Ex-tempore keramike letos praznuje 15 let, slikarski Ex-tempore pa bo prihodnje leto obeležil pol stoletja.
Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.
17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Z 12. Kantfestom se danes v Rušah začenja 15. festival Letni oder. S festivala pa v antikvariate. Če ste knjižni molji, ste zagotovo že kdaj pobrskali tudi med starimi knjigami v antikvariatu. V Sloveniji najdemo najmanj deset večjih antikvariatov, vedno več pa jih deluje tudi na spletu. Toda pravi zbiratelji in ljubitelji starih knjig pravijo, da ga ni čez obisk prodajalne, kjer diši po starem papirju.
''Kronika ptiča navijalca'' je delo japonskega pisatelja Harukija Murakamija, s katerim se je dokončno uveljavil na svetovnem zemljevidu romanopiscev. Galerija Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto predstavlja razstavo umetnice Nataše Skušek z naslovom ''Pravi moški''.
18. festival ''Zmaj ma mlade'' v Postojni 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty v Novem mestu 4. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti 1. filmski maraton MUVIT/6x60 v Radovljici
V okviru 62. Festivala Ljubljana bo danes premierno predstavljen eden najprepoznavnejših muzikalov, ki govori o slavi, dobroti, spletkah in kontroverznosti. Evita. Glasbo zanj je napisal sloviti Andrew Lloyd Weber, besedila pa je prispeval Tim Rice. V našo prestolnico zgodbo o Evi Peron skupaj z igralci iz londonskega West Enda prinaša stari znanec ljubljanskega festivala, režiser in glavni koreograf Mykal Rand; med drugim smo že lahko občudovali njegova dela Hair in Jesus Christ Superstar. V Novem mestu se danes začenjajo 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
Neveljaven email naslov