Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Neveljaven email naslov