Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Aleš Šteger je eden najbolj prevajanih slovenskih književnikov, redni član berlinske akademije lepih umetnosti ter idejni vodja festivala Dnevi poezije in vina. Štegrov zadnji roman Neverend je izšel pred dvema letoma. V branje priporoča poezijo kitajskega avtorja, čigar ime Bei Dao pomeni Severni otok. Gre za zelo rahločutno poezijo, virtuozno izpisano, ki odpira popolnoma neznan svet.
Dragan Živadinov je umetnik, ki koncept umetnosti za vesolje razvija že desetletja, kot gledališki režiser pa bije bitko za abstraktno gledališče v breztežnostnem prostoru. Za Filmogled je izbral znanstvenofantastični film 2001: Odiseja v Vesolju, režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarka.
V Benetkah te dni divja filmska mrzlica, na čelu z novim Jokerjem, v katerem blesti Joaquin Phoenix, oglaša se Nina Zagoričnik.
Direktor ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar je za Filmogled izbral glasbeno komedijo The Commitments, britanskega režiserja Alana Parkerja, ki je posnel zgodbo o uporniškem vzponu in padcu dublinske rock skupine. To je film, pravi Oto Luthar, ki ga nosi glasba.
Festival Front@ sodobnega plesa bo Mursko Soboto že 14-ič spremenil v središče mednarodnega plesnega dogajanja. Od srede do sobote se bo na različnih mestnih prizoriščih zvrstilo 25 dogodkov, na katerih se bodo predstavili domači in tuji umetniki. V Novem mestu se bo pred knjigarno Goga nocoj ob 20.00 začel festival kratke zgodbe Novo mesto Short. V okviru petdnevnega festivala s pripovedovalskimi dogodki, okroglo mizo in koncertom bodo v petek zvečer podelili nagrado Novo mesto za najboljšo kratko prozno zbirko preteklega leta. Zanjo so nominirana dela Andreja Blatnika, Vesne Lemaić, Mihe Mazzinija in Andreja Tomažina. Na Starem gradu v Celju pa bo danes slavnostna podelitev 23. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji in zlatnika poezije za življenjski pesniški opus. Liquid Loft - Foreign Tongues / Tuji jeziki Foto: Michael Loizenbauer
V Filmogledu se bo Nina Zagoričnik pogovarjala z Agato Tomažič, ki piše in promovira znanost na ZRC SAZU, kjer se ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov. Je tudi pisateljica in velika ljubiteljica filmov italijanskega režiserja Paola Sorrentina. “Začelo se je s filmom Il Divo, ta film je čudovita vizualna in zvočna razglednica osemdesetih in tega obilja, ki je seveda vladalo v Italiji. Drugi film je Neskončna lepota, tudi zadnji film Paola Sorrentina Oni priporočam zaradi zgodbe kot tudi zaradi igralcev.”
23. festival Zmaj ‘ma mlade v Postojni, ki se bo začel s koncertom furlanske zasedbe Radio*Zastava, bo letos, pravi organizator – Mladinski center Postojna – malce drugačen kot prejšnja leta. V prestolnici se nadaljuje 67. Ljubljana Festival z razstavo ”Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje” in gostovanjem gledališča LDM Novaa scena iz Sankt Peterburga, včeraj pa se je začel 5. mednarodni festival kratkega filma FEKK, ki bo do sobote predstavil program domačih in tujih kratkometražnih filmov.
V Filmugledu se Nina Zagoričnik pogovarja s filmskim režiserjem Matjažem Ivanišinom.
V Novem mestu so se včeraj začeli jubilejne 20. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty. Ta je doslej v dolenjsko prestolnico pritegnil več kot tisoč udeležencev z vsega sveta in več kot 60 mentorjev. V letošnjih glasbenih delavnicah glasbeno znanje v desetih kategorijah izpopolnjujejo udeleženci iz desetih držav.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Luka Novak, pisatelj in založnik ter avtor nedavno izdane knjige Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij.
Čeprav so že nekatere jamske poslikave skušale upodobiti živali v gibanju, pa za prvi animirani film velja film Humorous Phases of Funny Faces iz leta 1906. Pri nas so bili pogoji za animirani film izpolnjeni šele po letu 1945 z razmahom organizirane filmske produkcije, a po besedah predsednika Društva slovenskega animiranega filma Matije Šturma lahko o povečani produkciji in naših uspešnih mednarodnih projektih govorimo šele zadnjih deset let. Sicer pa lahko domače animirane filme večkrat ujamete v ljubljanskem Kinodvoru, pri njihovi produkciji sodeluje tudi naša nacionalna televizija, za vzgojo in približanje tega žanra mladim skrbi tudi samo Društvo slovenskega animiranega filma, nikakor pa ne gre izpustiti niti mednarodnega festivala Animateka. Prva se je zgodila leta 2004, leta 2015 pa je zaživela še njena poletna izvedba in se v Ljubljani dobro prijela. Kot pravi Sanja Čakarun s festivala Animateka, se zdi dogodek ljub tudi ustvarjalcem tega, saj v poletno Ljubljano prinese brezplačne in kakovostne vsebine.
Ali ste si kdaj zapomnili film samo zaradi glasbe, ali glasbo zaradi filma? Na to vprašanje tokrat odgovarja arhitekt Boštjan Vuga
Roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starove je brezčasno delo, prevedeno v več kot 20 jezikov. V Slovenj Gradcu pa se v četrtek, prvega avgusta, začenja četrti mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS.
Na vprašanje "Kateri film si je zapomnil zaradi glasbe, oziroma glasbo zaradi filma?" odgovarja filmski kritik Andrej Gustinčič.
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
V poletnih Kulturnicah smo si zamislili Filmogled, v katerem sprašujemo “ali ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali pa glasbo zaradi filma”, na to vprašanje odgovarja filmski publicist Stojan Pelko.
''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.
Ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma!? S tem vprašanjem bomo nanizali zanimive filmske zgodbe in avtorje glasbe. Varja Močnik, urednica programa Slovenske kinoteke pravi, da je zanjo glasba vedno ultimativna magdalenca, pri filmski glasbi pa je malce drugače:
Filmogled: katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Varja Močnik, vodja programa Slovenske kinoteke
Neveljaven email naslov