Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Mineva 100 let, kar se je na pot okoli sveta odpravila Alma Karlin
Popoldne, 24. novembra leta 1919 se je v Celju na vlak vkrcala Alma Maxsimiliana Karlin in takrat se je začelo njeno več kot osem let trajajoče potovanje.
Življenje popotnice, pisateljice in teozofinje že več kot 2 desetletji raziskuje Jerneja Jezernik, ki je prevedla tudi kar nekaj Alminih del. Med zadnjimi je roman Moj kitajski ženin, v katerem je pisateljica popisala svojo zaroko s kitajskim mladeničem, ki ga je spoznala v Londonu, kjer je pred prvo svetovno vojno delala kot prevajalka in učiteljica sodobnih evropskih jezikov. Izpričano je, da jih je znala najmanj osem, slovensko ne najboljše.
Po Londonu in po začetku prve svetovne vojne se je Alma Karlin umaknila v Skandinavijo in se od tam v Celje vrnila z narejenim načrtom za popotovanje, pravi Jerneja Jezernik. Da bi zaslužila sredstva, je ustanovila zasebno šolo za tuje jezike, sama pa se je učila slikanja, ki bi na poti včasih zamenjalo fotografiranje. Kupila si je pisalni stroj eriko in se z njim, nekaj malega denarja ter desetjezičnim slovarjem, ki ga je sestavila sama, odpravila na pot s takrat še čisto majhne celjske železniške postaje.
Premiera lutkovne zazibanke ''Lučka, grah in pero'' avtorice in režiserke Katje Povše na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani razstava ''OM produkcija 40 let (1975-2015), Film, video, fotografija, elektrografija'' od 11. marca do 7. Aprila predstavlja prvi retrospektivni pregled delovanja OM produkcije, izrazito avantgardne umetniške produkcije pri nas. 17. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani: film Goli mlade hrvaške avtorice Tihe K. Gudac, ki je 6 let snemala in montirala filmski material, da bi povedala prepričljivo zgodbo o svojem dedu, ki je bil eden od številnih političnih zapornikov v zloglasnem kazenskem taborišču na Golem otoku.
Premiera lutkovne zazibanke ''Lučka, grah in pero'' avtorice in režiserke Katje Povše na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani razstava ''OM produkcija 40 let (1975-2015), Film, video, fotografija, elektrografija'' od 11. marca do 7. Aprila predstavlja prvi retrospektivni pregled delovanja OM produkcije, izrazito avantgardne umetniške produkcije pri nas. 17. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani: film Goli mlade hrvaške avtorice Tihe K. Gudac, ki je 6 let snemala in montirala filmski material, da bi povedala prepričljivo zgodbo o svojem dedu, ki je bil eden od številnih političnih zapornikov v zloglasnem kazenskem taborišču na Golem otoku.
Kaj prinaša 17. Festival dokumentarnega filma, kaj se bo dogajalo na avdiovizualnem dogodku Obrazi glasov/Šum Irene tomažin in o razstavi Sava, Donava in Drina.
Premiera baleta Labodje jezero, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in razstava o vesolju v Ljubljani.
''Arhivi - zakladnice spomina'' je naslov razstave, ki jo bodo ob 18-ih odprli v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova v Ljubljani. Pregledna razstava slovenske arhivske dediščine je skupen projekt 10ih arhivov – sedmih državnih in treh cerkvenih, ki hranijo gradivo od 9. stoletja do današnjih dni.. Arhivi na ogled postavljajo tisto najdragocenejše, najpomembnejše in najlepše, kar hranijo. ''Zgodovina knjige skozi knjige: Od prvih zapisov do e-knjige'', delo Rodericka Cavea in Sare Ayad, ki je izšlo pri založbi UMco, prinaša pet tisočletij pripovedi o knjigi.
V Kulturnicah tokrat o dveh festivalih: začenjata se 16. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore in Mali ogledni festival uličnega gledališča. Predstavili pa bomo tudi novo plesno premiero POZOR HUD PLES 2: VRNITEV LEGEND.
V Ljubljani se nadaljuje Fabula in začenja Corners. V četrtem dnevu 12. festivala Literature sveta – Fabula bodo trije dogodki: ''Pišem, torej sem'', ''Kdo zdaj tu laže'' in Finale Proznih mnogobojev. Corners – Turning Europe Inside Out (Obrnimo Evropo od znotraj navzven) je inovativna sodelovalna platforma umetnikov in občinstev z robov Evrope, ki se danes začenja v desetih evropskih mestih: Stockholmu, Donostiji oz./San Sebastiánu, Newcastlu na reki Tyne, Zagrebu, Reki, Beogradu, Gdańsku in Bariju in Ljubljani. Corners v Ljubljani vodi Zavod Exodos.
Festival Literaure sveta - Fabula 2015 Krstna uprizoritev predstave Neki novi tipi v Mestnem gledališču ljubljanskem 46. pevska revija Primorska poje
Literatura: Drame je naslov prve knjige dram Emila Filipčiča, pisatelja, performerja in igralca, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konec 20. stoletja. V knjigi je devet izbranih Filipčičevih dram – od Keglerja do Sužnja akcije. Kako postati človek je knjiga Aleša Debeljaka. Pesnik in esejist je objavil osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev. Kako postati človek je knjiga, ki je novost v avtorjem ustvarjalnem opusu. Ljubezen skozi zgodovino je delo Katarine Majerhold, filozofinje, ki že dobrih dvajset let raziskuje in se ukvarja s filozofijo čustev. Poleg treh domačih je Cankarjeva založba izdala še prevoda del tujih avtorjev: roman Ginster Siegfrieda Kracauerja, enega najpomembnejših in najproduktivnejših nemških intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in socioloških teoretikov 20. stoletja; in delo nizozemskega zgodovinarja knjige Adriaana van der Weela Spreminjanje naše besedilne zavesti. Film: Avtošola režiserja Janeza Burgerja - premierno v Kinu Komuna v Ljubljani.
Premiere: - Krstna uprizoritev besedila Luke Martina Škofa in Blaža Rejca ''Veš poet svoj dolg?'' v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. - ''24 ur'' avtorice Larise Javernik in režiserke Mateje Kokol - prva premiera v tretji sezoni BiTeatra v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana - ''Vsi junaki zbrani'' avtorice Drage Potočnjak v režiji Branka Potočana v Slovenskem mladinskem gledališču Razstavi: - ''Nenad Malešević: Dokumenti / Uvod v študijo prekinjanja'' v Galeriji Photon v Ljubljani - Spominska razstava del akademskega slikarja Apollonia Zvesta v Galeriji Medija v Zagorju
Koncert Jeana Sibiliusa v Kulturnem domu Domžale, začetek festivala sodobnega plesa Gibanica in nov film Jana Cvitkoviča.
Predstavili smo razstavo fotografij zidnih poslikav Tine Drčar in novosti Beletrine: Prozne mnogoboje in roman Panorama Dušana Šarotarja.
V Ljubljano, natančneje v Mini teater nocoj prihaja 1. Festival strpnosti. Se je pa zgodba za festivalom začela že pred osmimi leti v Zagrebu, takrat pod imenom Festival judovskega filma. O programu in dogajanju na festivalu sta spregovorila direktor Mini teatra Robert Waltl in Nataša Popović, ustanoviteljica zagrebškega festivala.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Neveljaven email naslov