Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Neveljaven email naslov