Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Dve razstavi: Kobetov tarok in Edo Murtić: Highway, 1952 ter 44. Rotterdamski mednarodni filmski festival v Kinodvoru
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.
Avtorica Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na televiziji Slovenija. Med drugim je s televizijsko ekipo obiskala vse celine in gledalcem predstavila dosežke slovenskih orkestrov, solistov in zborov v oddaji Opus, ki je na programu že dve desetletji. Ob tem pa Darja Korez Korenčan tudi piše. V svojem zadnjem delu Sopranistkine solze nas popelje v svet dogodkov na opernem odru in za njim. Že pred časom so v zbirki Veliki dirigenti pri založbi Pro Andy, ob pomoči Slovenske filharmonije, izdali knjigo Marka Koširja o hrvaškem dirigentu Lovru Matačiču v Sloveniji, v kateri je mimogrede, dirigiral več kot na Hrvaškem.
Ne začne se vsak dan nov festival, ampak danes tak dan je. V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo drevi začela prva izdaja mednarodnega festivala literarnih praks v razvoju Literodrom, ki ga bo 19. januarja sklenilo branje na Metelkovi. Novi festival bo poudaril mlade avtorje in njihova dela, hkrati pa bo literaturo predstavil kot širšo mrežo raznovrstnih dejavnikov - strukturnih, ekonomskih, ideoloških ... V oddaji pa tudi o obširni razstavi mikrofonov Marka Turka v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani.
Tokratne Kulturnice smo posvetili začetku Tržaškega filmskega festivala, novi sezoni BiTeatra in BiFestu ter predstavama "Ko je otrok bil otrok" in "ABC oder Krieg".
V Narodni galeriji gostuje razstava ''Slikati v Normandiji; Ob izvirih impresionizma''. Z njo nadaljujejo predstavitve umetnosti poznega 19. in začetka 20. stoletja. Bežigrajska galerija 2 v Ljubljani z razstavo ''Dušan Tršar: Pot skozi svetlobo in prostor'' predstavlja pregled opusa kiparja Dušana Tršarja v obdobju 1967–2014.
Študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se v ljubljanski drami predstavljajo z odrkimi interpretacijami sodobnih srbskih dramatikov. V steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše pa so odprli razstavo ilustracij Andreje Peklar.
Razstava ''Gubanje časa - Gledališče Muzeum: 20 let'' v galeriji Jakopič v Ljubljani. Filipinski novi val, Libanonski film in Klasika v Slovenski Kinoteki. Z letom 2015 je založba Mladinska knjiga je stopila v jubilejno 70. leto delovanja.
Novo petdesetletko koncertni zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec začenja v Združenih državah Amerike, od 6. do 13. januarja bo na povabilo mednarodno priznane umetniške vodje Beth Morrison sodeloval na festivalu Prototip v New Yorku, s premiero in petimi predstavami projekta Toksični psalmi.
Likovni kritik Dejan Prša je za razstavo v Cankarjevem domu izbral umetnici Majdo Gregorič in Barbaro Jurkovšek, v Kinodvoru pa bo premierno na ogled film 20.000 dni na Zemlji oziroma dan v življenju Nicka Caveja.
Predstavljamo društvo VLU in novoletne želje igralcev, režiserjev in scenaristov.
Razmišljanja o stanju slovenske družbe danes skozi oči satirika Slavka Preglja in kolumnista in pisatelja Miha Mazzinija in predstavitev njunih del. Po knjigi Če ti ni kaj prav, se pa izseli je Miha Mazzini o slovenski družbi razmišljal v kolumnah, ki jih je objavljal na portalu Planet Siol.net med letoma 2012 in 2014. Zgode na dvoru kralja Janeza Slavka Pregla so posmehljiva slikanica današnjih klavrnih časov.
V Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega bo krstna uprizoritev senzorialne poezije ''Gotska okna'' (Suhi šelest greha v vonju molitev) Daneta Zajca. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Senzorium in AGRF, je režirala Barbara Pia Jenič, avtorica koncepta, direktorica in umetniški vodja Zavoda Senzorium. ''Fotomorgana 5'' je potujoča razstava, ki je do 18. januarja na ogled v Studiu Umetnostne galerije v Mariboru. Fotomorgana je zasnovana kot predstavitev del slovenskih fotografov mlajše generacije. Na ogled so serije fotografij, ki so nastale v zadnjih letih, nekatere so razstavljene prvič.
V Galeriji ŠKUC v Ljubljani bo danes premiera predstave z naslovom ''Irena! ali Ne morem več'' avtorice in igralke Mirel Knez v režiji Nicka Upperja. Uprizoritev je nastala v produkciji Slovenskega gledališkega inštituta. ''Irena'' pa je tudi tretja letošnja premiera Nicka Upperja. Zadnje letošnje novosti Založbe Sanje so: dva romana (''Amerikanka'' pisateljice Chimamande Ngozi Adichie; ''Divji potep skozi noč'' skrivnostnega nemškega pisatelja Walterja Moersa) in dva muminstripa ikone mladinske književnosti Tove Jansson (Mumin na Azurni obali; Mumin in zlati rep) Komorni zbor Orfej iz Ljutomera letos praznuje 25-letnico delovanja. V tem času je na tekmovanjih in festivalih nastopal na odrih najmanj 15-ih držav. Slavnostni koncert ob jubileju bo jutri v Domu kulture v Ljutomeru.
Obiskali smo prostore Univerzalnega ateljeja uličnih umetnosti, ki so ga ustvarili mladi umetniki, da bi v njem ustvarjali in razstavljali. Ogledali smo si tudi fotografsko razstavo fotografov Mladine z naslovom Multitaskerji.
Nova video instalacija vizualne umetnice in režiserke Nataše Prosenc se imenuje ''Belo zlato'', ki simbolizira kocko sladkorja. In kot v spremni besedi k razstavi piše Jure Mikuž, se bo gledalec šele čez čas zavedal njene sporočilnosti: ''Sladkor so enako kot sol dolgo časa imenovali''belo zlato'', ki je imel v zgodovini zelo pomembno vlogo, enako kot jo ime danes nafta, saj je povsod, kjer je uspeval sladkorni trs, krojil svetovno geopolitiko in ekonomijo najpomembnejših držav, ob tem pa je skoraj 15 milijonov afriških sužnjev omogočalo bogatenje njihovih preprodajalcev.'' Razstavo Nataše Prosenc Stearns z naslovom ''Belo zlato'' si lahko ogledate v Galeriji Kresija v Ljubljani. Pri Svetem Vidu nad Cerknico veselju, kulturi in umetnosti s prvo razstavo svoja vrata odpira Hiša na Purgi. Različne zgodbe nam razkrivajo tudi filmske mojstrovine. V Slovenski Kinoteki Propad hiše Usher nadaljuje program serije z naslovom ''Kino uho'', '' Noč kratkih filmov'' pa bo to nedeljo..
Neveljaven email naslov