Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja.
Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
Ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj
Aljoša Ternovšek se je spomnil anekdote s potovanja po Južni Ameriki, kjer je dva meseca pohajkoval s Sebastijanom Cavazzo in Lotosom Šparovcem. V Ekvadorju so se odločili, da se povzpnejo na 5897 metrov visok vulkan Cotopaxi. Na snežni meji so si nataknili dereze, si nadeli alpinistične pasove in se navezali v dve navezi po tri ljudi. Po precejšnjem naporu, ko so končno osvojili vrh in se začeli spuščati, pa se je zgodba šele začela.
“In mene po pol ure spuščanja pritisne na WC, na veliko potrebo. Začnem razmišljati, kaj naj naredim. V navezi smo, kar pomeni, da če grem jaz na WC, bom ta dva človeka ustavil. Treba je dati dol vse, in potem nazaj gor, kar bi trajalo od 20 minut do pol ure. In potem si rečem, ne bom težil, gremo naprej, saj bom zdržal.”
Zgodba igralca Aljoše Ternovška se konča z naukom: “Če res ni treba, nima smisla iz sebe delati mučenika. Dajmo spoštovati samega sebe. Mojih dveh kolegov iz naveze verjetno ne bi motilo, če bi morala počakati 20 minut ali pa pol ure, da jaz opravim svojo veliko potrebo.”
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja.
Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
Ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj
Aljoša Ternovšek se je spomnil anekdote s potovanja po Južni Ameriki, kjer je dva meseca pohajkoval s Sebastijanom Cavazzo in Lotosom Šparovcem. V Ekvadorju so se odločili, da se povzpnejo na 5897 metrov visok vulkan Cotopaxi. Na snežni meji so si nataknili dereze, si nadeli alpinistične pasove in se navezali v dve navezi po tri ljudi. Po precejšnjem naporu, ko so končno osvojili vrh in se začeli spuščati, pa se je zgodba šele začela.
“In mene po pol ure spuščanja pritisne na WC, na veliko potrebo. Začnem razmišljati, kaj naj naredim. V navezi smo, kar pomeni, da če grem jaz na WC, bom ta dva človeka ustavil. Treba je dati dol vse, in potem nazaj gor, kar bi trajalo od 20 minut do pol ure. In potem si rečem, ne bom težil, gremo naprej, saj bom zdržal.”
Zgodba igralca Aljoše Ternovška se konča z naukom: “Če res ni treba, nima smisla iz sebe delati mučenika. Dajmo spoštovati samega sebe. Mojih dveh kolegov iz naveze verjetno ne bi motilo, če bi morala počakati 20 minut ali pa pol ure, da jaz opravim svojo veliko potrebo.”
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Neveljaven email naslov