Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja.
Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
Ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj
Aljoša Ternovšek se je spomnil anekdote s potovanja po Južni Ameriki, kjer je dva meseca pohajkoval s Sebastijanom Cavazzo in Lotosom Šparovcem. V Ekvadorju so se odločili, da se povzpnejo na 5897 metrov visok vulkan Cotopaxi. Na snežni meji so si nataknili dereze, si nadeli alpinistične pasove in se navezali v dve navezi po tri ljudi. Po precejšnjem naporu, ko so končno osvojili vrh in se začeli spuščati, pa se je zgodba šele začela.
“In mene po pol ure spuščanja pritisne na WC, na veliko potrebo. Začnem razmišljati, kaj naj naredim. V navezi smo, kar pomeni, da če grem jaz na WC, bom ta dva človeka ustavil. Treba je dati dol vse, in potem nazaj gor, kar bi trajalo od 20 minut do pol ure. In potem si rečem, ne bom težil, gremo naprej, saj bom zdržal.”
Zgodba igralca Aljoše Ternovška se konča z naukom: “Če res ni treba, nima smisla iz sebe delati mučenika. Dajmo spoštovati samega sebe. Mojih dveh kolegov iz naveze verjetno ne bi motilo, če bi morala počakati 20 minut ali pa pol ure, da jaz opravim svojo veliko potrebo.”
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja.
Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
Ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj
Aljoša Ternovšek se je spomnil anekdote s potovanja po Južni Ameriki, kjer je dva meseca pohajkoval s Sebastijanom Cavazzo in Lotosom Šparovcem. V Ekvadorju so se odločili, da se povzpnejo na 5897 metrov visok vulkan Cotopaxi. Na snežni meji so si nataknili dereze, si nadeli alpinistične pasove in se navezali v dve navezi po tri ljudi. Po precejšnjem naporu, ko so končno osvojili vrh in se začeli spuščati, pa se je zgodba šele začela.
“In mene po pol ure spuščanja pritisne na WC, na veliko potrebo. Začnem razmišljati, kaj naj naredim. V navezi smo, kar pomeni, da če grem jaz na WC, bom ta dva človeka ustavil. Treba je dati dol vse, in potem nazaj gor, kar bi trajalo od 20 minut do pol ure. In potem si rečem, ne bom težil, gremo naprej, saj bom zdržal.”
Zgodba igralca Aljoše Ternovška se konča z naukom: “Če res ni treba, nima smisla iz sebe delati mučenika. Dajmo spoštovati samega sebe. Mojih dveh kolegov iz naveze verjetno ne bi motilo, če bi morala počakati 20 minut ali pa pol ure, da jaz opravim svojo veliko potrebo.”
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Operno baletno gledališče Verdi v Trstu je svojo novo sezono začelo z izvedbo enega temeljnih Verdijevih del. Ples v maskah minuli teden je bila velika uspešnica. Tržačani pogledujejo proti Sloveniji in si želijo ne le slovenskega občinstva, temveč tudi umetniškega sodelovanja s sorodnima ljubljansko in mariborsko hišo. S premiernim predvajanjem sedmih zvočnih umetniških del je spet začel oddajati Radio Cona. V razstavnem in raziskovalnem projektu »radioCona REuse CITY:REuseRADIO« bo na frekvenci 88,8 MHz in na spletu do 21. januarja predstavil dela domačih in tujih umetnikov. .Med njimi tudi kanadsko zvočno in radijsko umetnico Anno Friz z razstavo "City at night" v KC Tobačna 001.
Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vitomila Zupana je založba Mladinska knjiga predstavila monografijo "Vitomil Zupan: Važno je priti na grič". V januarju in februarju se bodo zvrstili še različni dogodki: Prešerno in vitalno v Konzorciju, ponatisi knig, razstava "Način biti: Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana v NUK-u, tridnevni program izbranih filmov Vitomila Zupana v Slovenski Kinoteki.
Otprtje vitrine z literaturo o OI v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in utripajoče luči Flourescentnega Umwelta v Mariboru.
Premiere: "Nočni portir" v SNG Maribor; "Fiziki" v Mestnem gledališču ljubljanskem; "Dvorišče, Koli" v SSG Trst
Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.
Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.
Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.
Slovenska Kinoteka je novo leto začela z uverturo v veliko tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.
V razstavnem prostoru VUD, blizu tržaške obale na ulici Via Diaz bodo med 17.01. in 8.02. na ogled unikatni leseni izdelki sedmih slovenkih avtorjev in skupin. Med avtorji, ki dodo svoje izdelke predstavili na razstavi Vezi, so tudi Dejan Pfeifer ter Klara Zalokar in Klemen Zupančič.
Serija fotografij Stanko, fotografa Hermana Čatra, prikazuje zgodbo o odmaknjenem življenju posebnega moža na slovenskem podeželju. Fotografska knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Pesmi Ericha Kästnerja (gostja, prevajalka: Nada Grošelj) in nov prevod romana ameriške pisateljice Toni Morisson (gost, prevajalec Jože Stabej. V oddaji še: napoved slovenske predpremiere Volk z Wall Streeta s Katarino Čas v stranski vlogi.
Made in US - skupinska razstava v Galeriji Vžigalica; knjigi: 'Molusk' Tomaža Šalamuna, 'Vrvohodska umetnost prevajanja' Štefana Vevarja; glasbena premiera: 'Novoletni capriccio' vseprimorskega mladinskega orkestra Nova filharmonija
Depeched Big Banda Krško v Cankarjevem domu, gost Aleš Suša. Razstava Rog Lab - Tovarna, ki dela samo sebe, gostja Urška Jurman. Zadnja letošnja predstava Škrip inc., gostja Jelena Rusjan.
Neveljaven email naslov