Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenijeimajo štiri knjižne novosti. Tri leposlovna dela in eno vodniško. Nov je vodnik Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratnika, ki obseg več kot 400 vzponov, 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf v delu Čez drn in strn zapiše 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Smeh z gora je zadnja novost, ki jo je napisal Dušan Škodič. Bralec se lahko sprehodi med zabavnimi planinskimi zgodbami, ki se dogajajo v hribih.
Letošnje novosti so tri leposlovna dela in vodnik
Med novostmi Planinske založbe Planinske zveze Slovenije so po večini leposlovna dela, saj so za tisk manj zahtevna kot vodniška. Edina vodniška novost je vodnik Julijske Alpe: osrednji del avtorja Romana Tratarja, ki obsega več kot štiristo vzponov, sto vrhov in skoraj štirideset planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf je v leposlovnem delu Čez drn in strn zapisala 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Knjiga obsega velike in male besede iz srca. Avtorica v svojem otroštvu ni rastla ob televiziji, ampak z zgodbami, ki so ji jih pripovedovali starši ali jih je doživela sama.
"Kako so se ljudje prebijali skozi življenje in se trudili preživeti, to me je vedno zanimalo." – Anka Rudolf
Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Prostor nameni tudi Kovku nad Colom, svojemu ljubemu kotičku, kjer se človeku odpre svet in ga poboža mir.
"Svet je kar divji, to sem spoznal še kot študent. Takrat sem ubiral najhujše poti. Pisal nisem še nič, pozneje pa sem opazil, da moj spomin ni najboljši, zato sem začel zapisovati." – Rafael Terpin
Dušan Škodič v novosti, ki niti ni več tako nova, Smeh z gora, piše o zabavnih planinskih zgodbah, anekdotah in le štiri izmed zbranih se niso zgodile njemu samemu.
"Poudarek je na razliki planinstva nekoč in danes. Te zabavne zgodbe imajo danes, če jih gledamo z današnjimi očmi, čisto drugačno noto." – Dušan Škodič
Pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenijeimajo štiri knjižne novosti. Tri leposlovna dela in eno vodniško. Nov je vodnik Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratnika, ki obseg več kot 400 vzponov, 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf v delu Čez drn in strn zapiše 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Smeh z gora je zadnja novost, ki jo je napisal Dušan Škodič. Bralec se lahko sprehodi med zabavnimi planinskimi zgodbami, ki se dogajajo v hribih.
Letošnje novosti so tri leposlovna dela in vodnik
Med novostmi Planinske založbe Planinske zveze Slovenije so po večini leposlovna dela, saj so za tisk manj zahtevna kot vodniška. Edina vodniška novost je vodnik Julijske Alpe: osrednji del avtorja Romana Tratarja, ki obsega več kot štiristo vzponov, sto vrhov in skoraj štirideset planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf je v leposlovnem delu Čez drn in strn zapisala 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Knjiga obsega velike in male besede iz srca. Avtorica v svojem otroštvu ni rastla ob televiziji, ampak z zgodbami, ki so ji jih pripovedovali starši ali jih je doživela sama.
"Kako so se ljudje prebijali skozi življenje in se trudili preživeti, to me je vedno zanimalo." – Anka Rudolf
Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Prostor nameni tudi Kovku nad Colom, svojemu ljubemu kotičku, kjer se človeku odpre svet in ga poboža mir.
"Svet je kar divji, to sem spoznal še kot študent. Takrat sem ubiral najhujše poti. Pisal nisem še nič, pozneje pa sem opazil, da moj spomin ni najboljši, zato sem začel zapisovati." – Rafael Terpin
Dušan Škodič v novosti, ki niti ni več tako nova, Smeh z gora, piše o zabavnih planinskih zgodbah, anekdotah in le štiri izmed zbranih se niso zgodile njemu samemu.
"Poudarek je na razliki planinstva nekoč in danes. Te zabavne zgodbe imajo danes, če jih gledamo z današnjimi očmi, čisto drugačno noto." – Dušan Škodič
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Anja Golob o stanju in izzivih založniške industrije, risoromanih in kako pomembna sta kupovanje ter izposoja knjig za preživetje avtorjev. Pa o svoji nagrajeni pesniški zbirki Da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da.
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.
Gaber Kristjan Trseglav, igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, se je spomnil zgodbe o izmaknjeni svileni črni srajci z belimi pikicami.
Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njihovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslonjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je spregovorila Helena Koncut Kraljič, ena od najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah. Aleš Šteger in Nina Zagoričnik.
Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za oblikovanje in teorijo krajine na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Studia AKKA, studia za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Pravi, da nam ukrepi za omejitev gibanja ponujajo pogled onkraj funkcionalne vsakdanjosti in samoumevnosti krajine kot prostora narave v mestu in vnovič odpirajo vprašanje, kaj mestna krajina je in kaj predstavlja.
Ustvarjalke in ustvarjalce v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Tokrat nam jo je igralka in animatorka v Lutkovnem gledališču v Ljubljani Nina Skrbinšek.
Renata Zamida, direktorica JAK, Javne agencije za slovensko knjigo RS: “Vsa pozornost založnikov je namenjena spremenjenim razmeram mednarodnega knjižnega sodelovanja. Ne moremo objaviti naše razpise za prevode, problem je izzid slovenskih avtorjev, ki naj bi izšli v tujem jeziku,prevajalski seminarji in številne druge mednarodne aktivnosti dobesedno visijo v zraku …”
Neveljaven email naslov