Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korona poletje je prekrižalo načrte mnogim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika - kulturni utrip je kar živahen, kulturni dogodki se odvijajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večer pri Špini.
"Brez kulture bomo preživeli, a jesti vseeno moramo."
Koronapoletje je prekrižalo načrte številnim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika. Tam je kulturni utrip kar živahen, kulturni dogodki potekajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej - Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večere pri Špini.
"Tega ne delamo zaradi turistov, ampak ker imamo to radi. In vidimo, da ima veliko ljudi isto željo, enake potrebe. Ljudje so na začetku zelo nezaupljivi, sčasoma pa ugotovijo, kaj jim želiš dati in povedati. Ko včasih povabim nekaj neznanega, mi zaupajo, da sem izbral kakovostno. To je zaupanje, ki ga dobiš sčasoma."
Ampak ljudje so lačni kulture, sploh takšne, ki jo v Izolo vsako poletje privabi Mef. Obiskovalci so vsak teden navdušeni nad tem fenomenom.
"Skoraj neverjetno je, koliko časa to že traja. Vedno znova smo pozitivno presenečeni nad kakovostjo in izvedbo. Štejemo si v posebno čast, da imamo v temu času tukaj skoraj stalno mesto. Izvajalci so posebni, ni tako komercialno, vse je na višji kulturni ravni. Škoda je le, ker ni v večjem obsegu. "
Korona poletje je prekrižalo načrte mnogim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika - kulturni utrip je kar živahen, kulturni dogodki se odvijajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večer pri Špini.
"Brez kulture bomo preživeli, a jesti vseeno moramo."
Koronapoletje je prekrižalo načrte številnim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika. Tam je kulturni utrip kar živahen, kulturni dogodki potekajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej - Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večere pri Špini.
"Tega ne delamo zaradi turistov, ampak ker imamo to radi. In vidimo, da ima veliko ljudi isto željo, enake potrebe. Ljudje so na začetku zelo nezaupljivi, sčasoma pa ugotovijo, kaj jim želiš dati in povedati. Ko včasih povabim nekaj neznanega, mi zaupajo, da sem izbral kakovostno. To je zaupanje, ki ga dobiš sčasoma."
Ampak ljudje so lačni kulture, sploh takšne, ki jo v Izolo vsako poletje privabi Mef. Obiskovalci so vsak teden navdušeni nad tem fenomenom.
"Skoraj neverjetno je, koliko časa to že traja. Vedno znova smo pozitivno presenečeni nad kakovostjo in izvedbo. Štejemo si v posebno čast, da imamo v temu času tukaj skoraj stalno mesto. Izvajalci so posebni, ni tako komercialno, vse je na višji kulturni ravni. Škoda je le, ker ni v večjem obsegu. "
Ljubljansko-filmsko festivalsko dogajanje se nadaljuje z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Letošnji, 18., bo med 29. novembrom in 5. decembrom v Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Stari mestni elektrarni v različnih sklopih prikazal 344 kratkih in sedem celovečernih animiranih filmov. Na spletnem delu festivala bo na ogled 121 kratkih filmov, med njimi vsi filmi iz tekmovalnih sekcij.
Saša Bach je predsednica Društva za izvajanje filmske vzgoje Slon, ki skozi različne dejavnosti programa Slon približa tehnike in proces ustvarjanja animiranega filma čisto vsem, ki jih zanima, kako nastane film. Je tudi producentka mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. In s področjem animiranega filma je povezano tudi njeno priporočilo.
Kot uvod v praznovanje 150. obletnice rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika v letu 2022 sta avtorja kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Blaž Vurnik in priznan slovenski stripar Zoran Smiljanić ustvarila biografski strip o Jožetu Plečniku, ki nosi naslov Plečnik in pika. Pred tem sta že uspešno sodelovala pri nastajanju stripa Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941–1945 ter pri večkrat nagrajenem stripu Ivan Cankar: podobe iz življenja. "Ustvarila sva stripovsko pripoved in ne strokovne interpretacije Plečnikove umetniške in arhitekturne zapuščine."– Blaž Vurnik
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Francoski filmski in gledališki igralec ter pianist je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Rodil se je v Parizu v družini priseljencev iz Slovenije. Med drugim je leta 1998 za vlogo v filmu Kemično čiščenje prejel nagrado cesar za najobetavnejšega igralca.
V tednu, ko knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic, smo tudi knjižno priporočilo poiskali v knjižnici. Barbara Marinčič je vodja Knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani in v branje priporoča roman Vsak od nas biva na tem svetu po svoje. Napisal ga je francoski pisatelj in novinar Jean-Paul Dubois.
14. slovenski bienale ilustracije prirejata Cankarjev dom in ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Včeraj je potekalo spletno odprtje, podelili so nagrade, plakete in priznanje Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Prejel ga je ilustrator, slikar, grafik in lutkar Danijel Demšar.
Letos praznujemo tridesetletnico samostojnosti, ob tem pa tudi trideset let, kar smo v Sloveniji dobili prve prenosne telefone. Takrat precej drugačne od današnjih. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je na ogled pregledna razstava Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji, ki prikazuje razvoj mobilnih telefonov od tistih prvih »ceglov« pa do današnjih tankih pametnih telefonov, ob tem pa opozarja tudi na pasti mobilne telefonije.
Ob srečevanjih z drugimi ljudstvi ugotoviš tudi stvari o sebi, ki si jih morda spregledal, pozabil, potlačil, a so pomembne za osebno srečo in sprejemanje samega sebe, pravi Anja Kovačič, novinarka in publicistka, ki jo že od mladih let vodi nemiren popotniški duh. Leto pred korono, ko si nismo še niti predstavljali, kaj bo doletelo svet, se je odpravila na pot po Avstraliji in na tropska pacifiška otočja, kjer jo je na Salomonovih otokih presenetila novica o covidu-19, nenadnih ukrepih in popolnem zaprtju. Namesto sedem dni jih je tam, potem ko sta se zaprla letalski in pomorski promet, preživela 47. O tem piše v potopisnem romanu Ujeta v svobodi, ki je izšel pri založbi Miš. V njem opisuje sebe, svoja čustva in to, kako je sebe sprejemala med potjo po Avstraliji, Fidžiju in Salomonovih otokih.
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Nove filmske stvaritve bo 32. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 11. in do 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
Velenjčan, ki ga je srečala v Litvi, je kriv, da je Ono Čepaityte Gams življenje vodilo v Velenje, kjer zdaj živi že 17 let. Srečali smo jo v Muzeju Velenje, kjer kot kustosinja pedagoginja skrbi za pedagoške dejavnosti in prireditve. Večkrat jo kdo vpraša o njenem imenu Ona, ki pa je v Litvi in drugih dveh baltskih državah precej pogosto. Mi pa smo jo vprašali po njenem knjižnem priporočilu.
Letos smo praznovali 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, avtorja povesti davnih dedov Pod svobodnim soncem. Ena največkrat ponatisnjenih, kar 40-krat, in najbolj branih knjig na Slovenskem je sprva izhajala v Domu in svetu kot podlistek, v knjižni obliki pa je izšla leta 1912. Že takrat je pisatelj razmišljal, da bi bil roman ilustriran, to je želel uresničiti v prvi knjižni izdaji, a je knjiga zaradi finančnih težav založbe izšla brez ilustracij. Ilustrirana knjižna izdaja romana Pod svobodnim soncem je bila uresničena šele leta 1951, avtor ilustracij pa je bil Slavko Pengov. Te dni pa je pri založbi Škrateljc po zgodovinskem romanu, ki poudarja junaško zgodovino Slovanov, izšel strip. Ilustriral ga je Damijan Stepančič, besedilo je priredil Goran Vojnović.
V tokratni epizodi bomo spoznali Pariz kot mesto ljubezni skozi raziskovalno delo slovenske rezidentke na Cité internationale des arts Tjaše Črnigoj. Išče zgodbe brezdomcev, ki nimajo prostora za emocionalno in seksualno življenje.
Hinko Smrekar je bil mojster družbeno-politične satire in karikature, vsestranski likovnik, ki je ustvarjal po naročilu za publikacije ? časopise in knjige. Ustvarjal je predvsem risbe s tušem, občasno dodal akvarel, pastel ali gvaš, pa grafike. Ustvarjal pa je tudi nekaj kipov in oljnih slik. Nekatere zgodbe težko razvozlamo, ker tudi časopisov ni. V Narodni galeriji drugi del razstave o Hinku Smrekarju predstavlja obdobje po prvi svetovni vojni do njegove usmrtitve leta 1942. Do 13. februarja 2022 je na razstavi Hinko Smrekar, II. del na ogled skupaj približno 200 orginalnih del, tudi nekaj kipov.
V poletju pred tremi leti je Metka Dolanc v nesreči izgubila mlajšega brata. Po tragediji, ki je zaznamovala vso družino, po dneh, ko se je počutila, kot bi ji kdo pred oči dal roke in ji dejal, da naj tako gleda svet – zdaj po treh letih pridejo tudi dnevi, ko smrt brata ni več prva jutranja misel. Pomagalo ji je tudi to, da je o tem napisala pravljico Želvice, čeprav pravi, ji pisanje prej nikoli ni bilo blizu. S pravljico pa je Metka Dolanc poskušala spodbuditi tudi k temu, da bi se o teh temah, o žalovanju in smrti več pogovarjali z najmlajšimi.
Igralec, televizijski voditelj, YouTuber je v Priporočilo združil tri predloge. Foto: Darja Štravs Tisu
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled razstava Iščem stanovanje, sto let organizirane stanovanjske gradnje. Zasnovana je kot informativna pot po javnem prostoru Ljubljane. Z vprašanji, ki jih odpira, poskuša oblikovati eno izmed možnih izhodišč ne samo politične in arhitekturne debate, temveč tudi družbene. Razstavo so pripravili s podporo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Kustosi razstave so arhitekti Ajda Bračič, Andraž Keršič, dr. Miloš Kosec in dr. Bogo Zupančič, direktor MAO.
Na novi osrednji razstavi ''Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine Irwin'' v Slovenskem etnografskem muzeju slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost zbirke državljanov države NSK (Neue Slowenische Kunst).
Kaj v branje priporoča Goran Vojnović, vsestranski ustvarjalec, pisatelj, ki ga poznamo po več knjižnih in filmskih uspešnicah, najbolj po prvencu Čefurji raus?
Neveljaven email naslov