Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korona poletje je prekrižalo načrte mnogim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika - kulturni utrip je kar živahen, kulturni dogodki se odvijajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večer pri Špini.
"Brez kulture bomo preživeli, a jesti vseeno moramo."
Koronapoletje je prekrižalo načrte številnim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika. Tam je kulturni utrip kar živahen, kulturni dogodki potekajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej - Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večere pri Špini.
"Tega ne delamo zaradi turistov, ampak ker imamo to radi. In vidimo, da ima veliko ljudi isto željo, enake potrebe. Ljudje so na začetku zelo nezaupljivi, sčasoma pa ugotovijo, kaj jim želiš dati in povedati. Ko včasih povabim nekaj neznanega, mi zaupajo, da sem izbral kakovostno. To je zaupanje, ki ga dobiš sčasoma."
Ampak ljudje so lačni kulture, sploh takšne, ki jo v Izolo vsako poletje privabi Mef. Obiskovalci so vsak teden navdušeni nad tem fenomenom.
"Skoraj neverjetno je, koliko časa to že traja. Vedno znova smo pozitivno presenečeni nad kakovostjo in izvedbo. Štejemo si v posebno čast, da imamo v temu času tukaj skoraj stalno mesto. Izvajalci so posebni, ni tako komercialno, vse je na višji kulturni ravni. Škoda je le, ker ni v večjem obsegu. "
Korona poletje je prekrižalo načrte mnogim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika - kulturni utrip je kar živahen, kulturni dogodki se odvijajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večer pri Špini.
"Brez kulture bomo preživeli, a jesti vseeno moramo."
Koronapoletje je prekrižalo načrte številnim organizatorjem kulturnih festivalov. Marsikje je letošnji turistični utrip drugačen, v Izoli pa je druga slika. Tam je kulturni utrip kar živahen, kulturni dogodki potekajo v parku, pa na Manziolijevem trgu, v Letnem kinu Arrigoni in tudi na Ljubljanski ulici. Tam namreč živi Drago Mislej - Mef, ki skupaj s somišljeniki že peto leto, od začetka julija do sredine septembra, organizira Četrtkove večere pri Špini.
"Tega ne delamo zaradi turistov, ampak ker imamo to radi. In vidimo, da ima veliko ljudi isto željo, enake potrebe. Ljudje so na začetku zelo nezaupljivi, sčasoma pa ugotovijo, kaj jim želiš dati in povedati. Ko včasih povabim nekaj neznanega, mi zaupajo, da sem izbral kakovostno. To je zaupanje, ki ga dobiš sčasoma."
Ampak ljudje so lačni kulture, sploh takšne, ki jo v Izolo vsako poletje privabi Mef. Obiskovalci so vsak teden navdušeni nad tem fenomenom.
"Skoraj neverjetno je, koliko časa to že traja. Vedno znova smo pozitivno presenečeni nad kakovostjo in izvedbo. Štejemo si v posebno čast, da imamo v temu času tukaj skoraj stalno mesto. Izvajalci so posebni, ni tako komercialno, vse je na višji kulturni ravni. Škoda je le, ker ni v večjem obsegu. "
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Njegova prva zbirka poezije Relikvije dihanja je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Nova pesniška zbirka Uho pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina. V pogovoru tudi o tem, zakaj jo je poimenoval Uho.
V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.
Sredi Beneške lagune, na otoku Lido, se začenja znameniti Beneški filmski festival. Ne samo največji otok Lido, tudi preostali manjši otoki bodo gostili filmske ustvarjalce in vse, ki jih film zanima.
Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.
Začenja se sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnja krovna tema festivala je mir. Kakor opozarja programska vodja festivala Barbara Rajgelj: "Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je neko trajno prizadevanje za pravičnost." Tridnevni festival, ki se bo zaključil v soboto, bo na več prizoriščih v Ljubljani ponudil številne pogovore, ki jih bo povezovala krovna tema miru. Festivalski noči pa se bodo zaključile z, kakor navajajo organizatorji, fenomeni postklubske, eksperimentalne in (pre)drzne elektronike. Ob festivalu pa ves čas poteka razstava z naslovom: “Prostovoljci in prostovoljke v boju za življenje in svobodo”. Dobrodelna razstava ukrajinskih umetnikov in umetnic, ki želi povečati vidnost običajnih in hkrati izjemnih ljudi ter izkazati spoštovanje njihovemu prispevku k prizadevanjem za zmago življenja in svobode.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Neveljaven email naslov