Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
18. festival Pranger se v Rogaški Slatini nadaljuje s kritiškimi razpravami ob izbrani poeziji, danes zvečer pa bodo podelili tudi Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko. Vse festivalske dogodke srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev lahko letos spremljamo tudi po spletnih portalih festivala Pranger (YouTube in Facebook). Za poletni čas pa nam je vodja in soustanoviteljica festivala Pranger – juristka, nemcistka, mednarodno priznana prevajalka - Urška P. Černe izbrala dve priporočili. Foto: Festival Pranger
Muzikal Wir sind das Volk – ein Musical aus Deutschland - je nov projekt skupine Laibach, ki temelji na besedilih Heinerja Müllerja in bo slovensko premiero doživel danes, 2. septembra, v Kinu Šiška v Ljubljani.
Na otoku Lido, v Beneški laguni se svečano odpira 78. Beneški filmski festival, ki bo vse do 11. septembra razgrnil najnovejše filme svetovne kinematografije. Tako kot lani, bo tudi letos vrstni red sedežev in vse ostalo odrejal covid 19., razen seveda filmov. V različnih sekcijah jih bodo zavrteli okoli sto, samo 19 pa se jih poteguje za beneškega zlatega leva.
V Mariboru se bo začel festival Platforma sodobnega plesa, ki že 15. leto zapored sooblikuje slovenski in mednarodni prostor sodobne umetnosti in sodobnega plesa. Letošnji mednarodni festival odpira temo, ki je v teh časih zelo aktualna: Sobivanje. V Čedadu poteka že 30. Mittelfest. Eredi - dediči / dedinje je tema jubilejnega festival gledališča, plesa in glasbe, ki bo do 5. septembra obiskovalcem na ogled ponudil 31 umetniških projektov: Letos sodelujejo ustvarjalci iz 13-tih držav, med njimi so tradicionalno tudi Slovenci.
Ljubljana in Rogaška Slatina bosta od 31. avgusta do 4. septembra znova prizorišči festivala Pranger – srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. V središču ostajajo kritiške razprave ob devetih izbranih pesniških zbirkah. 18. festival Pranger pa bodo tradicionalno začeli s t.i. konceptualno debato. Naslov letošnje je Poezija & sveto.
Kreativnost, zagnanost, skrb za kulturno dediščino in mladost so pridevniki, ki jih zlahka pripišemo članom Društva za mladinski razvoj Idrija 2020. Eden od njih je tudi Matevž Šlabnik zgodovinar, navdušenec nad dediščino.
Na Vodnikovi domačiji bo v petek in soboto 5. festival angažiranega pisanja, ki že tradicionalno povezuje pogovore o literaturi, obravnava družbene razlike in vzpostavlja alternative. Droben festival z velikim sporočilom odpira prostor za izmenjavo mnenj in prepleta razne glasove, njegova gonilna sila pa so mladi.
Pred kratkim smo pri nas dobili prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Soavtor te je biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore. Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. In kakšno je poletno priporočilo Primoža Presetnika? Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore torej priporoča večerno opazovanje netopirjev, kjerkoli.
17. mednarodni filmski festival Kino Otok bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 100 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
Eden najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope bo od jutri pa vse do sobote navduševal s poezijo, pesniškimi srečanji in pokušinami vin obiskovalce v štirinajstih krajih po Sloveniji, v Varaždinu na Hrvaškem in v avstrijski Potrni. Festival se bo začel v Ljubljani s pesniškimi branji, prevajalskim projektom in srečanjem direktorjev evropskih literarnih festivalov, zatem pa se bo pesniška karavana selila v druge kraje po Sloveniji in se za več dni ustavila na Ptuju. Slovesno odprtje festivala bo v četrtek, ko bo nemški pesnik Durs Grünbein, avtor tokratnega Odprtega pisma Evropi, javno prebral svoj poziv Evropejcem pred obiskovalci. Častna gosta festivala bosta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luísa Amaral.
V Ljubljani se bo danes začel 24. mednarodni festival Mladi levi, ki ga je tokrat pripravila selektorska ekipa Zavoda Bunker. Njegova direktorica in soselektorica programa 24-ih Mladih levov Alma R. Selimović o poletju in poletnih namigih.
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
"Če ne drugače, je treba brati takšne majhne knjižice, ker ko ti pade na glavo, te ne ubije. Take knjige je treba brati zvečer v postelji. Lažje zaspiš, kot če gledaš Umore na podeželju." Drago Mislej – Mef priporoča Sarajevski Marlboro Miljenka Jergovića.
24. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani bo med 20. in 29. avgustom gostil dvajset mednarodnih umetniških skupin in umetnikov ter osem slovenskih umetnikov in kolektivov, ki bodo z različnimi umetnostnimi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Vse festivalske predstave in dogodke tokrat zaznamuje dialektičnost. Letošnji festival je tudi poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici zavoda Bunker in festivala Mladi levi.
Jazzinty že dve desetletji v Novo mesto privablja mlade glasbenike, mentorje in pedagoge z vsega sveta. Predstavlja eno prodornejših neformalnih izobraževanj na področju jazzovske glasbe. V preteklosti so se glasbenih delavnic udeleževali večinoma tujci, saj so se mladi glasbeniki izobraževali pred sprejemnimi izpiti na različnih konservatorjih po vsej Evropi. Z novim konceptom se glasbena delavnica in spremljajoč festivalski program osredotočata na predstavitev zapostavljenih in v pandemiji prizadetih mladih glasbenikov.
Nerina Kocijančič je filmska kritičarka in publicistka ter vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru. Za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi na različnih malih in velikih filmskih festivalih. Te dni bo gostja Sarajevskega filmskega festivala, ki se začne prav nocoj. "Avgust je prežet s festivali na odprti sceni, kar je v tem post-covidnem času še kako pomembno," pravi Nerina Kocijančič: "lahko gledamo filme na velikem platnu in se družimo."
Festival, ki nosi ime po arhitektu Edvardu Ravnikarju, najvidnejšemu predstavniku slovenske moderne. Namen festivala je, pravi soorganizator Jošt Derlink, privabiti mlade bodoče strokovnjake ter osvetliti teme na drugačen in bolj sproščen način.
Glavni akterji filma so Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja, člani Kamniške glasbene trap skupine Matter. Ne igrajo samih sebe, pač pa fante iz bloka, ki preprodajajo neko futuristično drogo. Film se dogaja v distopični prihodnosti, ki ni natančno določena, je pa določen kraj, to je nekakšen fiktivni Kamnik, v katerem neka korporacija odkupi vse vodne vire in kmalu tudi telekomunikacije, medije, drone in bencinske črpalke.
Življenje je lepo je eden finančno najuspešnejših filmov, ki niso bili posneti v angleščini. Ob vsebini, ki se dotakne vsakogar, ki si ga ogleda, ga zaznamuje tudi glasba Nicola Piovanija. V današnjem Poletnem namigu ga priporoča pevka, flavtistka, pedagoginja, ki piše tudi pravljice, Tinkara Kovač.
Neveljaven email naslov