Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
V tokratni oddaji gostimo Kristino Ravnikar, multimedijsko umetnico, snemalko in režiserko. V Slovenski kinoteki je nova vodja za odnose z javnostmi.
Francoski festival z imenom Partir en livre (Sprehod v knjige) vsako poletje poteka v različnih krajih po Franciji, zadnja leta pa je v projekt vključena tudi Slovenija. Glavna tema festivala je spodbujanje bralne kulture med mladimi in starejšimi bralci, običajno na lokacijah, ki primarno niso namenjene knjižnim dogodkom. Več nam je povedala Maša Jazbec, slovenska predstavnica festivala.
A dela? je naslov razstave, ki bo v galeriji Vžigalica v Ljubljani od 14. julija do 29. avgusta predstavila izbor novejšega ustvarjanja transdisciplinarne raziskovalne in razvojne platforme ZKM | Hertz-Lab: zbirko glasbenih orodij, interaktivne zvočne instalacije in aplikacijo, ki se osredotočajo na možnosti ustvarjanja in oblikovanja v času pospešenega tehnološkega napredka in digitalizacije. Razstava A dela? je uvod v istoimenski festival, ki ga organizira društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.
Majolika ima v slovenski umetnosti poseben status, kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi. Mimi Malenšek pa v zgodovinski povesti Pod Triglavom zapiše, da majolka vina prežene mračne misli in prinese dobro voljo. Nekoč je veljalo, da skoraj ni bilo hiše, ki tega čudovitega izdelka ne bi imela. A majolika ni le posoda za vino. Je vrsta keramike, o kateri so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo. O zgodovini in imenu majolika nam je več povedala doktorica Mateja Kos, kustosinja in soavtorica razstave Slovenska majolika.
Mateja Valentinčič je filmska kritičarka in novinarka, ki so jo v glasbenem smislu najbolj zaznamovale filmske mojstrovine Charlija Chaplina. V svoj izbor dodaja še filme Francisa F. Coppole, Quentina Tarantina in Briana De Palme.
Festival Pranger je srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Začenja se danes v Ljubljani, nato pa se bo preselil v Rogaško Slatino oz. na bližnjo Sladko Goro. Usmeritve festivala so dostojanstvo in recepcije umetnosti.
Mariborska Galerija Media Nox, ki daje razstavni prostor na voljo mladim ustvarjalnim avtorjem s področja vizualne umetnosti in kustosom, praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju so pripravili obsežen katalog o zgodovini galerije in razstavo ''V času prostora'' z deli 41 danes uveljavljenih avtorjev, ki ponuja svojevrsten pregled slovenske umetnosti zadnjih tridesetih let.
Goro Osojnik, slovenski specialist za ulično gledališče, z namigom za poletni izlet v kraj, za katerega je dolga leta mislil, da ima le avtobusno postajo.
O filmih in filmski glasbi razmišlja igralka in performerka Katarina Stegnar.
V Kulturnicah predstavljamo Malo teraso in razstavo o kultni skupini Laibach, ki bo na Ljubljanskem gradu na ogled do 1. novembra.
V Galeriji Božidar Jakac Anton Podvešek Teater predstavlja novo predstavo Talka, pri Cankarjevi založbi pa so izšla dela Psihoporn, Boj v požiralniku, Sanjska knjiga in Čuvaj sna.
Aljoša Harlamov je urednik Cankarjeve založbe, publicist, pisatelj. Skupaj z Igorjem Harbom in Mitom Gegičem pa tudi eden od treh soavtorjev podkasta O.B.O.D., v katerem gledajo, spremljajo, berejo in poslušajo serije, filme in risanke vseh žanrov vse od f do z.
30. nagrado za najboljši roman preteklega leta bodo zvečer podelili na ljubljanskem Rožniku. Žirija je med velike finaliste za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, uvrstila romane V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Kultura 202.
V prestolnico uradno vstopa 14. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki bo do 11. julija osvetlil različne prostore s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami. Osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica in njena okolica. Tema letošnjega festivala – 5 elementov – je povezana z naravo in njenimi mogočnimi silami.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, ki na zelo zanimiv način povezuje znanost z umetnostjo. Njena dela nam na poetičen način ponujajo razmislek o nevidni realnosti, ki je v vidno priklicana z mikroskopsko tehnologijo.
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Neveljaven email naslov