Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji 9. oktober, dan arhitektov, je bil namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini. Nekaj njihovih zgodb je ujela Nina Zagoričnik.
Letošnji dan arhitektov so zaznamovale mednarodne zgodbe slovenske arhitekture
Miha Dešman je profesor na Fakulteti za arhitekturo in predsednik upravnega odbora Sklada arhitektov Jožeta Plečnika. Skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) so kljub pandemiji izpeljali dogodek dan arhitektov z naslovom Mednarodna zgodba slovenske arhitekture. Letos je bil dogodek tako namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini, predvsem na Zahodu.
"Slovenska arhitektura se ne uveljavlja samo z deli v tujini, amapk tudi z deli doma. Mednarodna dela, ki nastajajo pri nas, pomenijo mednarodno uveljavitev slovenske arhitekture." – Miha Dešman
Dogodek je potekal v atriju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so podelili častna priznanja ter platinaste in zlate svinčnike. Med predavatelji je bil tudi arhitekt Boštjan Vuga, ki s svojim birojem SADAR+VUGA arhitekti intenzivno sodeluje na javnih in vabljenih arhitekturnih natečajih zunaj Slovenije, vedno v partnerstvu dveh ali več birojev. Takšna sta tudi doslej najuspešnejša projekta za novo Fakulteto za socialno delo v Ljubljani in projekt športne dvorane na Univerzitetnem kampusu v Gentu v Belgiji.
"Živimo v Evropi in ta Evropa ima čedalje manj meja. Če govorim izključno za naše sodelovanje, so tako projektiranje in izdelava projekta kot tudi graditev in vodenje gradbišč po Evropi ali v Sloveniji nekaj, kar se mi danes zdi popolnoma običajno." – Boštjan Vuga
Med najmlajšimi predavatelji je bila arhitektka Tina Javornik, ki je nekaj let delovala v različnih birojih v Belgiji, tudi v Biroju V+. Iz Bruslja se vrača v Slovenijo kot ena najperspektivnejših in samostojnih arhitektk. Pravi, da sta njene izkušnje z arhitekturnim delom najbolj zaznamovala bruseljska natečajna dinamika in navdihujoče kulturno življenje v Bruslju.
"Zdi se mi pomembno, da mladi ljudje poskusijo kakšno delo v tujini, ker ko se enkrat vrneš nazaj v svoj prostor, ga drugače razumeš, ga bolj ceniš." – Tina Javornik
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je podelila dve priznanji za častno članico ZAPS. Prejeli sta ga Maja Ivanič in dr. Maja Simoneti. Priznanje platinasti svinčnik je prejela krajinska arhitektka mag. Jelka Hudoklin. Komisija za Zlate svinčnike pa je od 52 prispelih predlogov v ožji izbor uvrstila 16 projektov. Predsednik komisije prof. Aleš Vodopivec pravi, da "ne gre le za vrhunsko oblikovane projekte, ki služijo svojemu namenu, pač pa za stavbe in prostore, ki nam nekaj povedo o življenju, kulturi in resničnosti našega prostora".
Letošnji 9. oktober, dan arhitektov, je bil namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini. Nekaj njihovih zgodb je ujela Nina Zagoričnik.
Letošnji dan arhitektov so zaznamovale mednarodne zgodbe slovenske arhitekture
Miha Dešman je profesor na Fakulteti za arhitekturo in predsednik upravnega odbora Sklada arhitektov Jožeta Plečnika. Skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) so kljub pandemiji izpeljali dogodek dan arhitektov z naslovom Mednarodna zgodba slovenske arhitekture. Letos je bil dogodek tako namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini, predvsem na Zahodu.
"Slovenska arhitektura se ne uveljavlja samo z deli v tujini, amapk tudi z deli doma. Mednarodna dela, ki nastajajo pri nas, pomenijo mednarodno uveljavitev slovenske arhitekture." – Miha Dešman
Dogodek je potekal v atriju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so podelili častna priznanja ter platinaste in zlate svinčnike. Med predavatelji je bil tudi arhitekt Boštjan Vuga, ki s svojim birojem SADAR+VUGA arhitekti intenzivno sodeluje na javnih in vabljenih arhitekturnih natečajih zunaj Slovenije, vedno v partnerstvu dveh ali več birojev. Takšna sta tudi doslej najuspešnejša projekta za novo Fakulteto za socialno delo v Ljubljani in projekt športne dvorane na Univerzitetnem kampusu v Gentu v Belgiji.
"Živimo v Evropi in ta Evropa ima čedalje manj meja. Če govorim izključno za naše sodelovanje, so tako projektiranje in izdelava projekta kot tudi graditev in vodenje gradbišč po Evropi ali v Sloveniji nekaj, kar se mi danes zdi popolnoma običajno." – Boštjan Vuga
Med najmlajšimi predavatelji je bila arhitektka Tina Javornik, ki je nekaj let delovala v različnih birojih v Belgiji, tudi v Biroju V+. Iz Bruslja se vrača v Slovenijo kot ena najperspektivnejših in samostojnih arhitektk. Pravi, da sta njene izkušnje z arhitekturnim delom najbolj zaznamovala bruseljska natečajna dinamika in navdihujoče kulturno življenje v Bruslju.
"Zdi se mi pomembno, da mladi ljudje poskusijo kakšno delo v tujini, ker ko se enkrat vrneš nazaj v svoj prostor, ga drugače razumeš, ga bolj ceniš." – Tina Javornik
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je podelila dve priznanji za častno članico ZAPS. Prejeli sta ga Maja Ivanič in dr. Maja Simoneti. Priznanje platinasti svinčnik je prejela krajinska arhitektka mag. Jelka Hudoklin. Komisija za Zlate svinčnike pa je od 52 prispelih predlogov v ožji izbor uvrstila 16 projektov. Predsednik komisije prof. Aleš Vodopivec pravi, da "ne gre le za vrhunsko oblikovane projekte, ki služijo svojemu namenu, pač pa za stavbe in prostore, ki nam nekaj povedo o življenju, kulturi in resničnosti našega prostora".
Publicistka in novinarka Nadina Štefančič odgovarja na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe.
Četrti celovečerni film režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem s premiero v ljubljanskem Koloseju začenja svojo pot po slovenskih kinodvoranah. Obrazi analognega / Kvantizacija rdeče je naslov prikaza filmskega in videoopusa Mihe Vipotnika (1976–2018), ki sta ga pripravila Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. Miha Vipotnik, slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, je pionir eksperimentalne videoumetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. V Slovenski kinoteki bodo do junija s projekcijami in spremljevalnimi dogodki enkrat na mesec popeljali skozi umetnikov štiridesetletni opus.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja režiser in scenarist Gregor Božič.
»Človeštvo je sredi sprememb, kakršnih še ni doživelo,« je v svoji zadnji knjigi 21 nasvetov za 21. stoletje zapisal Harari, izraelski zgodovinar, filozof in mislec, ki o sebi razmišlja tako, da razmišlja o svetu, v katerem živi. Prav delo omenjenega pisatelja je navdihnilo tudi festival, na katerem bodo sogovorniki na različnih dogodkih razpravljali o tem, kakšna bosta Slovenija in svet leta 2050.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja arhitekt in urednik Miloš Kosec
Razstava Tadeja Vaukmana Ritual očiščenja in knjižne novosti Cankarjeve založbe.
V začetku štiridesete sezone delovanja Cankarjevega doma, je Veliko sprejemno dvorano preplavila oprema, ki je sicer že nekaj časa shranjena v očem skritih prostorih impozantne stavbe. Zaprašeni magnetofonski trakovi, stari klasični gledališki reflektorji, dia- in videoprojektorji so v družbi scenskih elementov in kostumov vnovič zažareli v polnem sijaju. Po razstavi Vintage CD, se je z avtorico razstave, tehnično direktorico Cankarjevega doma Karmen Klučar, sprehodil Matevž Polajnar.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja oblikovalec Tomato Košir, soavtor naslovnice sobotnega Dnevnikovega Objektiva.
S Ptujem, ki je bilo na naših tleh največje in najpomembnejše mesto v rimskem cesarstvu, se arheologija ukvarja že več kot 150 let. V vseh teh letih so tam odkrili tudi veliko različnih rimskih posod in drugih kuhinjskih pripomočkov, ki so jih Rimljani uporabljali pri pripravi in shranjevanju hrane. Prav na podlagi teh lahko izvemo veliko tudi o tem, kakšna je bila rimska kuhinja. S to temo se ukvarja arheolog Ivan Žižek, kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
“Dajte dekletu pravi čevelj in osvojila bo lahko ves svet,” je nekoč dejala Marilyn Monroe in ni bila daleč od resnice. Čevlji oblikujejo našo podobo, jo dopolnjujejo, predvsem pa nosijo našo težo in naše zgodbe. Morda niti ne pomislite, kaj vse so doživeli vaši čevlji, kje vse ste z njimi stopali, kje pustili svoj odtis, koliko spomina je zajetega v enem samem paru čevljev. Je čevelj tisti, ki oblikuje človeka ali oblikuje človek čevelj? Več z dr. Janjo Žagar, ki je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravila razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.
Farmacevt Milan Plešec vedi, ki poleg zgodovine alkimije zajema tudi zgodovino botanike, kemije, magije, etnologije in kuharske umetnosti, ni posvetil le svoje profesionalne poti, pač pa tudi ljubiteljsko. Več kot 30 let zbira lekarniške predmete z vsega sveta, njegovo zasebno zbirko pa si je mogoče ogledati v Lekarniškem in alkimističnem muzeju v Radovljici, ki ga je uredil skupaj s hčerko Aniko, etnologinjo in kulturno antropologinjo ter vodjo muzeja, ki je res enkraten vpogled v 2000 let farmacije s poudarkom na našem ozemlju.
Ne bi se prav veliko zmotili, če bi rekli, da je delo Pedagogika zatiranih Paula Freira najpomembnejše pedagoško delo druge polovice 20. stoletja. Freire je knjigo napisal leta 1968, pred kratkim pa smo dobili tudi njen slovenski prevod. Zakaj šele po več kot 50 letih? Izredni profesor za filozofijo vzgoje na Pedagoški fakulteti v Kopru, doktor Tomaž Grušovnik, avtor spremne besede v knjigi, pravi, da najbrž tudi zato, ker je delo napisano v brazilski portugalščini, za katero prav veliko prevajalcev pri nas ni. Delo Pedagogika zatiranih je prevedla Blažka Müller, izšlo pa je v zbirki Temeljna dela Založbe Krtina.
V Mariboru odpirajo dve razstavi o mariborskem arhitektu in urbanistu Ljubu Humku, v Novo Gorico pa se vrača knjižni sejem Knjige pod jelkami. V novogoriškem narodnem gledališču bodo na malem odru jutri premierno uprizorili muzikal ameriškega dramatika in skladatelja Jasona Roberta Browna z naslovom Zadnjih pet let.
Na vprašanje, kateri film si je zapomnil zaradi glasbe ali katero glasbo zaradi filma, odgovarja Igor Prassel, programski direktor in ustanovitelj Animateke, mojster animacije in stripa.
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Vseh pet slovenskih potnikov se je na pot proti New Yorku odpravilo iz britanskega pristanišča Southampton
Majda Širca je filmska dokumentaristka in publicistka, trenutno pa pripravlja novi dokumentarni film o fašizmu. Iz neskončnega seznama filmov, ki si jih je ogledala, med drugim izbira glasbo iz filma Caro Diario Nannija Morettija in glasbo iz filma Leningrajski kavboji finskega režiserja Akija Kaurismakija.
Neveljaven email naslov