Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita "Slovenci, za zmiraj gre!"
10. oktobra 1920, je potekal koroški plebiscit kateremu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim, ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita "Slovenci, za zmiraj gre!"
10. oktobra 1920, je potekal koroški plebiscit kateremu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim, ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
91 celovečercev, 14 kratkih filmov in 11 jesenski dni, ko se lahko prepustimo filmofilskim užitkom ob naboru najboljših del svetovnih in domačih cineastov in cineastinj. Kaj in kdo je v ospredju letošnje edicije smo se pogovarjali s programskim vodjem festivala Simonom Popkom.
Dokumentarni roman Andraža Rožmana so literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov, ki jih v skupni lok povezuje več pripovednih niti ter temeljna izkušnja izbrisa na globoko človeški ravni. Kaj vse s(m)o pravzaprav izbrisali in ali lahko izbrišemo tudi posledice?
Prelomnica je bil nedvomno Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, ki se je leta 1984 odvil v ljubljanskem Škucu. Od takrat je to gibanje dobivalo in si priborilo prostore za aktivizem, razvoj in ozaveščanje, zdaj pa z razstavo dokumentov in predmetov, ki popeljejo po 40 letih skupnosti LGBT v Sloveniji, dobiva tudi prostor in mesto v muzejskem okolju. Avtorici razstave »Prostori gibanja« Corinne Brenko in Suzana Tratnik sta tudi s pomočjo različnih donatorjev in zasebnih zbirk za razstavo izbrali fotografije, plakate, dokumente srečanj, posvetov, konferenc LGBT-skupnosti in druge simbolične opomnike in zaznamke o prehojeni poti te skupnosti do večje družbene prepoznavnosti in sprejetosti.
Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.
V Noči čarovnic se v ljubljanski Kinodvor vrača tradicionalni filmski maraton Noč grozljivk. Letošnji, že 16. zapored, bo hkrati tudi rojstnodnevna zabava za 16 let mestnega kina Kinodvor. Praznovanje bo uvedla še vedno najbolj srhljiva 16-letnica in ikonična kraljica maturantskega plesa Carrie. Selektor filmskega kvinteta groze je Marcel Štefančič.
Od nekdaj so ljudje strmeli v nebo in na njem iskali odgovore za dogodke na Zemlji. Za marsikaterega so okrivili tudi Luno in ji pripisali lastnosti, ki jih nikakor nima. Od nekdaj tako velja prepričanje, da se ob polni Luni rodi več otrok kot sicer, da vanjo tulijo volkovi in da takrat rastejo gobe. Čeravno vsa ta verovanja niso resnična, pa sta Luna in Zemlja neločljivo povezani vse od trka večjega planetoida z Zemljo pred več kot štirimi milijardami let. Še pred 400 leti so menili, da je luna gladka, Galileo je ugotovil, da je reliefna, po pojavu teleskopov in odpravah nanjo pa je človeštvo o njej vedelo vedno več. Veliko zanimivih informacij o tem našem edinem naravnem satelitu zdaj prinaša nova, interaktivna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z naslovom Vsega je kriva Luna.
Po premierah po vsej Sloveniji in predstavitvi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu mladinski celovečerec "Tartinijev ključ" zdaj prihaja v vse slovenske filmske dvorane. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je z napeto mladinsko kriminalko in slikovitimi kadri Pirana obudil filmski duh slovenske obale. V zgodbi sledimo trem najstnikom - in prav njih slišimo v kulturnih minutah na Valu 202.
V Portorožu so v torek zvečer slovesno odprli 27. Festival slovenskega filma. Vse do nedelje, ko bodo podelili nagrade vesna, bo na slovenski obali na ogled aktualna produkcija slovenske filmske ustvarjalnosti. Letos je na festival prijavljenih rekordno število filmov – 163, kar je približno 50 več kot lani. Prvič v 27. letih pa je festival odprl dokumentarni film. V kakšni kondiciji je slovenski film, še posebej skozi prizmo manj opaznih filmskih žanrov?
Modra, ne rdeča preproga, nove filmske teme, sožitje mlajših in starejših generacij, spoznavanje filmskih ustvarjalcev, podelitev nagrade Milke in Metode Badjura za življenjsko delo kostumografinji Zvonki Makuc, pretresljiv celovečerni dokumentarni film Cent’anni režiserke Maje Doroteje Prelog ter velik obisk filmskih projekcij bi se znašli na letošnji razglednici iz Portoroža.
Letošnji 27. Festival slovenskega filma, ki se začenja s podelitvijo Badjurove nagrade v portoroškem Avditoriju, bo poleg tekmovalnega dela filmov, ki se potegujejo za nagrado Vesna, tudi v znamenju mednarodnega strokovnega programa, koprodukcijskih srečanj ter predstavitve različnih projektov. V portoroški Avditorij poleg filmskih ustvarjalcev prihajajo direktorji filmskih centrov iz sosednjih regij, ogromno bo zanimivih diskusij ter predstavitev novih idej za film ali TV serijo. "Gre za povezovanje filma, glasbe in literature," pravi direktor in glavni selektor festivala Bojan Labovič.
Mednarodni festival računalniške umetnosti – MFRU je najstarejši festival na tem področju pri nas. Že desetletja raziskuje in predstavlja razvoj sodobne tehnologije ter kritično preizprašuje njeno vlogo in vpliv na naše življenje. Doslej je gostil 900 umetnikov in kuratorjev z vsega sveta. Letošnji 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru se je začel v petek in bo potekal do 27. oktobra. Jubilejna izdaja z naslovom Prazne police. ''Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja'' raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor je v teh dneh na ogled prva opera skladatelja in avtorja libreta Roberta Mračka z naslovom Mož, ki je ukrotil strelo – genialni izumi Nikole Tesle. Pod režijo se podpisuje Jaki Jurgec. Obiskali bomo tudi Kranj, kjer so se s Poklonom pesniku Simonu Jenku v kranjskem Prešernovem gaju začeli Jenkovi dnevi. V desetih dneh se bodo na različnih lokacijah zvrstile brezplačne prireditve. Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars pa je v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in v koprodukciji z založbo Mladinska knjiga nastala zvočnica Krošnja z neznanimi sadeži Helene Koder. Slišimo jo lahko vsak delavnik v oddaji Odprta knjiga.
Zabavne prigode, romani z različnimi tematikami in zanimiv priročnik so med jesenskimi knjižnimi priboljški za mlade, ki so izšli pri Mladinski knjigi. Filmi, ki so jih izbrali mladi za mlade, bodo od danes do sobote na ogled v Kinodvoru v Ljubljani na 9. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip.
Vodenje Cankarjevega doma, največje slovenske kulturne ustanove, z današnjim dnem prevzema Jure Novak, ki je bil do nedavnega direktor Prešernovega gledališča Kranj. Izkušnje z vodenjem umetniških institucij je pridobil tudi kot vodja Gledališča Glej, vmes je celo ustanovil lastni zasebni zavod Poza. Pri svojem ustvarjanju je ves čas deloval tudi kot gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist. "Na novo delovno mesto vstopam z velikim vznemirjenjem, kakšne so možnosti v povezovanju vseh področij, ki jih podpira Cankarjev dom," še pravi Novak.
Ko se je Mateja Lasič odločila, da bo študirala medicino, je vedela, da si želi delati v tisti veji, kjer bo uporabljala roke. Te so že prej vzljubile klavir in tako je danes specialistka ginekologije in porodništva, kirurginja, zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ter tudi akademska glasbenica. Prav glasbo in medicino je združila v projektu Ovita, namen katerega je ozaveščati o raku na rodilih pa tudi prispevati k najboljši mogoči obravnavi, zdravljenju in podpori žensk s temi boleznimi. V sklopu projekta bo danes ob 18-ih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert OVITA zanjo, na katerem bo na klavirju zaigrala prav kirurginja Mateja Lasič, na odru pa se ji bodo pridružili še mnogi drugi glasbeniki, med njimi Bojan Cvjetićanin, Tomi Meglič, Anja Bukovec. Pri programu koncerta sta sodelovala tudi skladatelja Anže Rozman in Hans Zimmer s svojo filmsko glasbo, ki bo pospremila tri videozgodbe.
Maksim Gorki, eden velikanov ruske književnosti, kritik in ustvarjalec ruskega socializma, je bil že večkrat uprizorjen na slovenskih odrih in vendar samo enkrat v SNG Drama, leta 1975. Nocoj bo njegova igra Otroci sonca doživela premiero v novih začasnih prostorih ljubljanske Drame, na Litostrojski 56.. Na Veliki oder jo je postavil italijansko-hrvaški režiser Paolo Magelli.
Letošnji mednarodni festival stripa Tinta v ospredje postavlja moč ženskih glasov na področju stripa. Enajsto leto zapored festival Tinta slavi raznolikost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestro paleto dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter mednarodne konference WOMCOM: Ženska moč v stripu. Osrednji festivalski dogodki bodo potekali med 9. in 13. oktobrom na različnih prizoriščih v Ljubljani, Tinta pa se je pred tem že ''razlila'' tudi v Škofjo Loko.
Letos je bil Dan arhitektov, osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. V podporo prizadevanjem občine za kakovostno urejen prostor je bil letos organiziran v Novem mestu. Lani so namreč projekti, ki jih je naročila novomeška mestna občina, prejeli kar štiri priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, med drugim tudi zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017. Pogovarjamo se z avtorjem razstave Jurico Sabolom, ravnateljem Muzejev Hrvaškega Zagorja.
Neveljaven email naslov
