Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi epizodi serije o prostoru na Valu 202 skupaj z Nino Zagoričnik raziskujemo, kaj v mestni prostor vnesejo institucije kulture. S tem, ko vznikajo in se pojavljajo nove, se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo otvoritev doživela prenovljena Cukrarna, sledita ji Center znanosti leta 2022 in center Rog leto zatem. Novi prostori naj bi tudi spodbudili pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi.
Novi prostori naj bi tudi opozorili na pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi
S prihodnjimi novimi kulturnimi ustanovami se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo v Ljubljani doživela prvo odprtje prenovljena Cukrarna, sledila ji bosta Center znanosti leta 2022 in center Rog leta 2023.
"Vsi velikokrat govorijo, da so umetniki kulturniki in hkrati zajedalci, ki ne prispevajo dodane vrednosti družbenemu produktu. To ni res, je pa res, da so umetniki tisti, ki spreminjajo poglede ljudi, dajejo noto razumevanja in solidarnosti, ki jo prav v teh časih najbolj potrebujemo." – Blaž Peršin, direktor MGML
Ljubljanski mestni urbanist Janez Koželj pove, da "mesta ne gradimo na novo, ampak prenavljamo staro mesto. Prenavljamo stare stavbe, predvsem tiste, ki jih je zapustila industrija, ki je propadla ali pa se je preselila nekam na rob. Poskušamo jih spet uporabiti po trajnostnih načelih mesta navznoter." Cukrarna bo tako s prenovo postala največja slovenska galerija. Problem je, ker imata Moderna in Narodna galerija prostora že za stalne zbirke, zato je potreba po prenovi velika. To lupino Cukrarne bodo pustili takšno, kakršna je. Pri tem se bodo zgedovali po prenovi stare toplarne Tate Modern v Londonu. Kakšno vlogo pa ima pri prenovah država?
"Država in mesto sta si žal konkurenta, kjer je država neuspešna, saj nima prostorske vizije ter caplja za razvojem in potrebami. Za odločitvami zaostaja za približno od dvajset do trideset let. Stalno razpisuje natečaje in pozablja na njih, v resnici pa je pri postopkih ves čas zraven, a svoje vloge ne izpolnjuje."
V novi epizodi serije o prostoru na Valu 202 skupaj z Nino Zagoričnik raziskujemo, kaj v mestni prostor vnesejo institucije kulture. S tem, ko vznikajo in se pojavljajo nove, se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo otvoritev doživela prenovljena Cukrarna, sledita ji Center znanosti leta 2022 in center Rog leto zatem. Novi prostori naj bi tudi spodbudili pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi.
Novi prostori naj bi tudi opozorili na pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi
S prihodnjimi novimi kulturnimi ustanovami se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo v Ljubljani doživela prvo odprtje prenovljena Cukrarna, sledila ji bosta Center znanosti leta 2022 in center Rog leta 2023.
"Vsi velikokrat govorijo, da so umetniki kulturniki in hkrati zajedalci, ki ne prispevajo dodane vrednosti družbenemu produktu. To ni res, je pa res, da so umetniki tisti, ki spreminjajo poglede ljudi, dajejo noto razumevanja in solidarnosti, ki jo prav v teh časih najbolj potrebujemo." – Blaž Peršin, direktor MGML
Ljubljanski mestni urbanist Janez Koželj pove, da "mesta ne gradimo na novo, ampak prenavljamo staro mesto. Prenavljamo stare stavbe, predvsem tiste, ki jih je zapustila industrija, ki je propadla ali pa se je preselila nekam na rob. Poskušamo jih spet uporabiti po trajnostnih načelih mesta navznoter." Cukrarna bo tako s prenovo postala največja slovenska galerija. Problem je, ker imata Moderna in Narodna galerija prostora že za stalne zbirke, zato je potreba po prenovi velika. To lupino Cukrarne bodo pustili takšno, kakršna je. Pri tem se bodo zgedovali po prenovi stare toplarne Tate Modern v Londonu. Kakšno vlogo pa ima pri prenovah država?
"Država in mesto sta si žal konkurenta, kjer je država neuspešna, saj nima prostorske vizije ter caplja za razvojem in potrebami. Za odločitvami zaostaja za približno od dvajset do trideset let. Stalno razpisuje natečaje in pozablja na njih, v resnici pa je pri postopkih ves čas zraven, a svoje vloge ne izpolnjuje."
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.
Gaber Kristjan Trseglav, igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, se je spomnil zgodbe o izmaknjeni svileni črni srajci z belimi pikicami.
Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njihovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslonjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je spregovorila Helena Koncut Kraljič, ena od najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah. Aleš Šteger in Nina Zagoričnik.
Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za oblikovanje in teorijo krajine na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Studia AKKA, studia za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Pravi, da nam ukrepi za omejitev gibanja ponujajo pogled onkraj funkcionalne vsakdanjosti in samoumevnosti krajine kot prostora narave v mestu in vnovič odpirajo vprašanje, kaj mestna krajina je in kaj predstavlja.
Ustvarjalke in ustvarjalce v naših gledališčih smo prosili, naj nam povedo kakšno prigodo iz življenja. Tokrat nam jo je igralka in animatorka v Lutkovnem gledališču v Ljubljani Nina Skrbinšek.
Renata Zamida, direktorica JAK, Javne agencije za slovensko knjigo RS: “Vsa pozornost založnikov je namenjena spremenjenim razmeram mednarodnega knjižnega sodelovanja. Ne moremo objaviti naše razpise za prevode, problem je izzid slovenskih avtorjev, ki naj bi izšli v tujem jeziku,prevajalski seminarji in številne druge mednarodne aktivnosti dobesedno visijo v zraku …”
Med epidemijo, ko so vse kulturne ustanove zaprle svoja vrata, morda že kdo pogreša kakšen večer, preživet ob predstavi, v gledališču, morda kakšen znani glas ali le dobro zgodbo. Takšno brez korone. Zato smo na Valu 202 ustvarjalce in ustvarjalke v naših gledališčih prosili, naj nam zaupajo kakšno svojo zgodbo, prigodo iz življenja. Prvo nam je povedal igralec Aljoša Ternovšek, član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.
V Galeriji Jakopič so ravno na začetku širjenja koronavirusa postavili razstavo Videnje 20/20: Skupnost, o življenju v Indoneziji, ki je tako postala "razstava v izolaciji", kar pa ne pomeni, da si je ni mogoče ogledati. Pripravili so namreč virtualna vodstva, ki jih redno objavljajo na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pa tudi na njihovi spletni strani.
Gostja oddaje je kuratorka, umetnostna publicistka in direktorica Fondacije Ulay.
Neveljaven email naslov