Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Festival Lent že več kot četrt stoletja ob vstopu v poletje Maribor spremeni v velikanski oder in živahno stičišče umetniških izrazov, kultur in jezikov z vsega sveta. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli drugo razstavo iz cikla ''Sodobno slovensko slikarstvo''. Ta v izboru kustosa Andreja Medveda predstavlja štiri avtorje: Metko Krašovec, Emerika Bernarda, Živka Marušiča in Marka Jakšeta
Deveti Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev – 20. juniju – organizira Slovenska filantropija, tudi letos potuje po Sloveniji. Projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje, bodo po Novem mestu tudi v Murski Soboti, Velenju, Lendavi, Mariboru, Logatcu, Črnomlju, Žalcu, Vipavi. Metliki, Ljutomeru in Ljubljani. V programu letošnjega festivala, ki v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom, je 19 filmov iz 13ih držav.
Pri novomeški založbi Goga je izšla zbirka kratkih zgodb Pohlep Mihe Mazzinija, detektivski roman Medsočje Mirta Komela in poezija Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba. V Ljubljani pa se jutri začne tudi 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep.
''Slišati sliko, videti zvok – Zgodovina radijske igre v Sloveniji'' je knjiga avtorja Aleša Jana, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Dokumentarec ''Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach'' režiserja Igorja Zupeta je tretji v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Z današnjo premiero filma ''LP film Laibach'' Kinodvor na Kinodvorišču v Ljubljani začenja letošnjo sezono poletnih projektov kina na prostem.
V tokratnih Kulturnicah predstavimo letošnji Kino Otok in premiero predstave Predstava za turiste
V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.
Z brisačo okoli vratu in mladostjo v srcu smo se v Kulturnicah posvetili predvsem knjigam in branju. Že 14. sezono se v nekaterih krajih odpirajo Knjižnice pod krošnjami. Prelistali pa smo tudi dve mladinski knjižni novosti: Neskončen stolp želv Johna Greena in roman Vse, vse Nicole Yoon.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
Neveljaven email naslov
