Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja

08.02.2021

"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet." Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«. Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.

Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka

"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."

Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".

Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.

Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.

Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.

Fotogalerija:


Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja

08.02.2021

"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet." Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«. Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.

Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka

"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."

Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".

Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.

Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.

Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.

Fotogalerija:


10.02.2016

Laibach in Simfonični orkester RTV Slovenija v Bruslju

Ljubljana je v Bruslju iz rok britanskega Bristola sinoči prejela naziv Zelena prestolnica Evrope, ki ga Unija podeljuje od leta 2010. V počastitev tega naziva je Festival Ljubljana skupaj z ljubljansko občino pripravil koncert skupine Laibach in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pogled v evropsko zgodovino in arheologijo nam ponuja razstava z naslovom ''Tisočletna nekropola'', ki so jo na praznik slovenske kulture odprli v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava predstavlja 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki sodi med najpomembnejša prazgodovinska grobišča v Evropi.


05.02.2016

Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko

Premiera nove predstave Andreja Rozmana Roze ''Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko'' na festivalu ''Shakespeare za vedno'' v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera slavne opere Turandot Giacoma Pucciinija v SNG Maribor. Tretji dan festivala MENT v Ljubljani.


04.02.2016

Kos plastike

Premiera črne komedije nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga Kos plastike v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 2. festivalu in konferenci MENT.


03.02.2016

Ob 170. obletnici prihoda dr. Franceta Prešerna v Kranj & MENT 2016

Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016


02.02.2016

Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.


02.02.2016

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva prof. dr. Marje Boršnik

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.


27.01.2016

Prenovljena Narodna galerija

Leta 1896 so slavnostno odprli palačo, v kateri je danes Narodna galerija v Ljubljani. Po 120-ih letih bo nocoj slavnostno odprtje prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Z razstavao Foto album se v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani predstavlja Igor Škafar.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


14.01.2016

Kelti s smaragdnih gora in Literodrom

Kdo so bili ljudje, ki so zadnja stoletja pred našim štetjem živeli na območju današnje Slovenije? Na to dobite odgovor na gostujoči razstavi, ki je prišla k nam iz Arheološkega muzeja v Zugliu in stoji v Narodnem muzeju na Metelkovi. Popelje nas v hriboviti svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v obdobju, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Zgodbe nekaterih, ki so kot begunci odšli iz svojih držav v tem stoletju pa lahko slišite na mednarodnem festivalu za literaturo v razvoju. Tema festivala na katerem bo sodelovalo 15 gostov bodo migracijski prostori na nemškem govornem območju.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


08.01.2016

Jubilejni izdaji & nova razstava

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. Češke marionete je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


07.01.2016

Fotografije in zbornik

O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.


05.01.2016

Med filmom in videom

''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.


30.12.2015

Welcome the Future

Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.


Stran 68 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov