Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ta dan pri nas praznujemo ves teden s Slovenskimi dnevi knjige, drugo leto zapored pa ga obeležujemo tudi s projektom Noč knjige.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
Kaj smo, ko smo je nova zbirka pesmi Cvetke Lipuš. Njena poezija je razpeta med Ameriko in Avstrijo. V pesmih se ne boji razgaliti same sebe, poudarja pa vprašanje telesnosti. Zavest o minevanju je ključno sporočilo romanesknega prvenca Dina Bauka z naslovom Konec. Znova. Tretja nova knjižna izdaja založbe Beletrina je ponatis pripovedi za otroke. Po dvajsetih letih je znova izšlo delo pisatelja, pesnika in dramatika Ferija Lainščka Velecirkus Argo. Pri založbi UMCO so predstavili knjigi: Hitlerjev pakt s Hollywoodom, izpod peresa ameriškega zgodovinarja Bena Urwanda, in knjigo Marcela Štefančiča jr. Hitler – Kako je preživel – Eseji o drobnem tisku zla V Kinodvoru bo premiera dokumentarne mojstrovine Wima Wendersa Sol zemlje. Film, ki ga je Wenders posnel z Julianom Ribeirom Salgadom, je premiero doživel na lanskem cannskem festivalu in dobil nagrado, poimenovano poseben pogled. Videli smo ga že na lanskem ljubljanskem LIFFe-u. Danes bo film Sol zemlje, ki predstavlja priznanega brazilskega fotografa Sebastiaa Salgada, premierno na ogled v Kinodvoru.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
V Ljubljani se danes začenja 19. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Letošnja festivalska tema so ''Bodoči arhivi: Fokus Afrika''. Zadnji premieri v tej sezoni: - v Mestnem gledališču ljubljanskem Brechtov ''Dobri človek iz Sečuana'' v režiji Aleksandra Popovskega - v Šentjakobskem gledališču krstna uprizoritev komedije Kim Komljanec ''Zbeži'' v režiji Borisa Ostana. Razstava Hommage a Picasso od danes do 30. Septembra gostuje v Galeriji-Muzeju Lendava.
Gospa Bovary – premiera na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Besedilo je po motivih romana Gustava Flauberta napisal Nebojša Pop Tasić, predstavo pa je režirala mlada režiserka Yulia Roschina. Knjižne novosti za mlade bralce je predstavila založba Mladinska kniga: slikanica Lile Prap Kraca, mladinski roman Nataše Konc Lorenzutti Lica kot češnje, roman avtorice Gayle Forman Če ostanem ter prvi strip v seriji Šnofijeve druščine, ki jo ustvarjata Boštjan Gorenc in Matej De Cecco.
V Mariboru se nocoj začenja 13.mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor – Gallus Maribor 2015. Premiere: Gledališki koncert Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora v izvedbi Vite Mavrič in Janija Kovačiča v Cankarjevem domu v Ljubljani. Komična drama Ne daj se Kim, Davida Lindsaya-Abairea, v režiji Petra Srpčiča v Mestnem gledališču Ptuj. Drama Jugoslavija, moja dežela avtorja Gorana Vojnovića v režiji Ivice Buljana v SNG Drama Ljubljana.
Na letošnjem 45-em festivalu Teden slovenske drame se je v 12-ih dneh zvrstilo 16 predstav: osem v tekmovalnem, tri v spremljevalnem in pet v mednarodnem programu, poleg tega pa še delavnice dramskega pisanja in drugi dogodki. Na sklepni slavnostni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju so podelili nagrade strokovnih žirij in občinstva. Glasbeni cikel ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO v produkciji Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti Cona v letu 2015 nadaljuje pota razpiranja sodobnih glasbenih pristopov, združevanja in povezovanja domačih in tujih glasbenikov s tretjim dogodkom. Tokrat se predstavljata zvočni umetnici iz Kanade in Slovenije, Anna Friz in Maja Osojnik. Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili avtobiografijo z naslovom Glasba, ples in gore, ki jo je spisal glasbenik in pedagog Lovro Sodja.
V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo 650 let Novega mesta, v Galeriji Vžigalica pa razstavo Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941–1945, ki obeležuje 70-letnico konca 2. svetovne.
Na letošnjem 45-em festivalu Teden slovenske drame se je v 12-ih dneh zvrstilo 16 predstav: osem v tekmovalnem, tri v spremljevalnem in pet v mednarodnem programu, poleg tega pa še delavnice dramskega pisanja in drugi dogodki. Na sklepni slavnostni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju so podelili nagrade strokovnih žirij in občinstva. Glasbeni cikel ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO v produkciji Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti Cona v letu 2015 nadaljuje pota razpiranja sodobnih glasbenih pristopov, združevanja in povezovanja domačih in tujih glasbenikov s tretjim dogodkom. Tokrat se predstavljata zvočni umetnici iz Kanade in Slovenije, Anna Friz in Maja Osojnik. Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili avtobiografijo z naslovom Glasba, ples in gore, ki jo je spisal glasbenik in pedagog Lovro Sodja.
Predstavnik mlajše generacije slovenskih umetnikov, slikar Miha Štrukelj, svoja dela predstavlja na samostojni razstavi Slike in risbe v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. V Kiblinem Portalu v Mariboru gostuje mednarodna razstava Spomin nasilja in sanje o prihodnosti.
Vseslovanska razstava ''Slovanska pustovanja (Slavic Carnivals)'' gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Potujoča razstava, ki je združila etnološke muzeje iz 12 slovanskih držav, je nastala na pobudo Foruma slovanskih kultur. Prvič je bila na ogled junija 2014 v UNESCO-vi Palači v Parizu, svojo pot po različnih državah pa je začela v začetku leta 2015. Razstava ''Spring / We Saw Nothing but the Uniform Blue of the Sky'' hrvaškega fotografa Damirja Očka, ki bo letos razstavljal v hrvaškem paviljonu v sklopu 56. beneškega bienala, je na ogled v galeriji Photon - Center za sodobno fotografijo v Ljubljani. Tri nove pesniške zbirke: V Mestni knjižnici v Idriji so predstavili najnovejšo pesniško zbirko Ane Balántič. V knjigi Poezija v slikah je svoje pesniške stvaritve obogatila še z barvnimi klekljanimi slikami. Dve pesniški zbirki Ljudje, prižgimo luč! Franeta Milčinskega Ježka in Na trati Andreja Jusa pa je predstavila Založba Sanje.
Mnogo kultur ena zgodba je glavna misel letošnje poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki smo ga obeležili tudi v tokratnih kulturnicah. Predstavili smo tudi razstavo Sodobna Istra in predstavo Prevzetnost in pristranost.
Na Svetovni dan gledališča bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom. Nagrade jim bodo podelili v Prešernovem gledališču v Kranju – na slavnostnem odprtju Tedna slovenske drame 2015. Letošnji 45. Teden slovenske drame se bo začel z že šesto premiero Prešernovega gledališča v tej sezoni – s krstno uprizoritvijo dela Evalda Flisarja Komedija o koncu sveta. Do 7. aprila se bo zvrstilo 16 predstav: osem v tekmovalnem, tri v spremljevalnem in pet v mednarodnem programu, poleg tega pa še delavnice dramskega pisanja in drugi dogodki. V mariborski Operi bodo po skoraj 6-ih desetletjih od prve izvedbe pripravili prvo slovensko uprizoritev ene najbolj znanih mojstrovin 20. stoletja, opere Pogovori karmeličank skladatelja Francisa Poulenca, ustvarjene po resničnem dogodku v francoski revoluciji, ko so karmeličanke obsodili na smrt pod giljotino.
Ženske na robu sta dve igralki, tri zgodbe in šest žensk. Predstava, ki bo premierno na ogled nocoj v gledališču Glej, je nastala na podlagi kratkih zgodb Joséja Luisa Alonsa de Santosa z naslovom Ljubezenske in šaljive slike al fresco. O projektu smo se pogovarjali z igralkama Saro Horžen in Valentino Plaskan. V oddaji pa tudi o festivalu Pregled EKG. Gre za zgoščen pregled delovanja, edine stalne plesne skupine za sodobni ples pri nas, EnKnapGrop, ki jo že od leta 2007 vodi Iztok Kovač.
Letošnje leto je stopetdeseto po rojstvu arhitekta Maksa Fabianija. Vsestranski ustvarjalec, urbanist, arhitekt, oblikovalec, mislec, pisec in izumitelj je vse življenje posvetil ustvarjanju in graditvi. V okviru ''Fabianijevega leta 2015'' bo danes v Mestni hiši v Ljubljani odprtje osrednje pregledne razstave v organizaciji Mestne občine Ljubljana z naslovom ''Maks Fabiani, arhitekt monarhije''. Številne prireditve raznovrstnega program Fabianijevega leta 2015 že potekajo in bodo potekale vse leto po raznih mestih in krajih v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Največ večjih prireditev bo v Ljubljani in Novi Gorici. Na Goriškem različne ustanove pripravljajo več kot 20 dogodkov. Program pa se še dopolnjuje. Pretekli konec tedna so v tako imenovani piramidi EXPO GATE 2015 v središču Milana predstavili 'Fabianijeve lučke s secesijskimi vzorci', ki so nastale pod okriljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze Gorica.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo drevi premierno uprizorili Cankarjeve Hlapce. Delo, ki je doživelo krstno uprizoritev leta 1919 prav v Trstu, se vrača tja v sodobni preobleki in v režiji Sebastijana Horvata. Grajsko gledališče Sevnica bo jutri, na svetovni dan lutk, proslavilo peto obletnico svojega delovanja, na sevniškem gradu, na katerem tudi domuje, pripravlja tradicionalno lutkarsko popoldne. Letos je v goste povabilo marionetno skupino iz Prage.
V Trubarjevi hiši literature so dopoldan predstavili devet knjig Evalda Flisarja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev in dramatikov. V MGLC pa predstavljajo dve novosti; Janez Knez, pregledna razstava grafike in Spielraum – Izrazi skupne želje umetnice Jasmine Cibic.
Neveljaven email naslov
