Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne intervencije v prostor ustvarja kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat. Svet vmes analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
Za učinkovito oblikovanje prostorov se je potrebno povezati tudi z drugimi strokami
Kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat, ustvarja intervencije v zunanje in notranje ter pozabljene ali zanemarjene prostore. Biro Svet vmes je bil leta 2015 uvrščen v mednarodno raziskovalno mrežo štiridesetih projektantov. Ana Kreč deluje tudi kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in doktorska študentka na Šoli za arhitekturo v Bruslju. Svet vmes analizira in opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
"Ugotavljamo, da se ta vmesnost pojavlja tudi v družbi, neoliberalni model nas sili v oblikovanje prostora v mrežo. Pandemija nas je prisilila, da se vse dogaja malo mešano, kuhinjska miza je prostor družine in poučevanja. To se odraža tudi v poslovnih objektih in zgradbah za izobraževanje." - Ana Kreč
Arhitekti biroja svet vmes so v Gimnaziji Kranj obnovili podstrešni prostor in ga povezali z eno od učilnic. Danes predstavlja prijeten prostor za neformalno druženje in učenje. Po njihovem konceptu so prenovili tudi vhodno avlo Gimnazije Poljane v Ljubljani, ustanovljeno leta 1889, in s tem poudarili kvaliteto obstoječe historične stavbe.
"Gimnazija Ørestad na Danskem ima za isto število učencev kot v Sloveniji pol manj učilnic, kjer je vse ostalo nedefiniran prostor. Pri novejših objektih je glaven problem, če že vnaprej definiramo, koliko je lahko hodnika v odstotkih cele površine. Tako težje najdemo male prostore, kamor bi lahko ta prostor umestili." - Jure Hrovat
Kakšne intervencije v prostor ustvarja kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat. Svet vmes analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
Za učinkovito oblikovanje prostorov se je potrebno povezati tudi z drugimi strokami
Kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat, ustvarja intervencije v zunanje in notranje ter pozabljene ali zanemarjene prostore. Biro Svet vmes je bil leta 2015 uvrščen v mednarodno raziskovalno mrežo štiridesetih projektantov. Ana Kreč deluje tudi kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in doktorska študentka na Šoli za arhitekturo v Bruslju. Svet vmes analizira in opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
"Ugotavljamo, da se ta vmesnost pojavlja tudi v družbi, neoliberalni model nas sili v oblikovanje prostora v mrežo. Pandemija nas je prisilila, da se vse dogaja malo mešano, kuhinjska miza je prostor družine in poučevanja. To se odraža tudi v poslovnih objektih in zgradbah za izobraževanje." - Ana Kreč
Arhitekti biroja svet vmes so v Gimnaziji Kranj obnovili podstrešni prostor in ga povezali z eno od učilnic. Danes predstavlja prijeten prostor za neformalno druženje in učenje. Po njihovem konceptu so prenovili tudi vhodno avlo Gimnazije Poljane v Ljubljani, ustanovljeno leta 1889, in s tem poudarili kvaliteto obstoječe historične stavbe.
"Gimnazija Ørestad na Danskem ima za isto število učencev kot v Sloveniji pol manj učilnic, kjer je vse ostalo nedefiniran prostor. Pri novejših objektih je glaven problem, če že vnaprej definiramo, koliko je lahko hodnika v odstotkih cele površine. Tako težje najdemo male prostore, kamor bi lahko ta prostor umestili." - Jure Hrovat
Premiera predstave Tako je govoril Zaratustra in odprtje razstave Učinek bližine.
Tokrat o 18. Festivalu dokumentarnega filma, ki bo potekal do 17. marca v Ljubljani. Pogovarjali smo se z vodjem filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom.
Kolumbijski pisatelj, esejist in prevajalec Juan Gabriel Vásquez – eden izmed osrednjih gostov letošnjega 13. Festivala Literature sveta – Fabula ''Hic sunt Leones – Tukaj so levi'' - premiera avtorskega projekta Nataše Matjašec Rošker v Drami SNG Maribor Lutkovno leto posvečeno pionirju slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču na Goriškem
''Po ljubljanskih ulicah - Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja'' je naslov fotografske razstave, ki prikazuje podobo naše prestolnice vse tja do dni, ko so po mestnih ulicah Ljubljane vozili le tramvaji in kočije. Razstava - nastala je v sodelovanju Javnega zavoda Ljubljanski grad in Muzeja novejše zgodovine Slovenije - je tudi prva izmed štirih, ki bodo na Ljubljanskem gradu na ogled letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Pri založbi Aristej so v zbirki Dialogi izšla dela Knjižne dvoživke Gaje Kos o slovenskem mladinskem problemskem romanu, Slovenski poosamosvojitveni film Matica Majcena, Ujetniki svobode Gašperja Trohe o slovenski dramatiki med letoma 1943 in 1990 ter Samskost Iztoka Šorija. Aristejeva knjižna novost je tudi slikanica Ali je to zmota? Borisa Vezjaka.
Na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega bo nocoj ob 20-ih premiera muzikala Tisoč in ena noč. Prvi film Ženska avtorice Majde Širca bo na sporedu nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija, drugi del pa bo predvajan osmega marca na dan žena.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes predpremiera, jutri pa premiera igre Liliom madžarskega dramatika Ferenca Molnárja v prevodu Jožeta Hradila in v režiji sarajevske gledališke in filmske režiserke Selme Spahić, sicer umetniške vodje Mednarodnega sarajevskega gledališkega festivala MESS. Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih literatov svojega časa, njegova igra Liliom, ki velja za eno njegovih najboljših del, je doživela priredbe v muzikale in filmske scenarije. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave ''Če si srečen'' avtorjev Ane Duša, Špele Frlic, Nataše Živković, Polone Janežič, Braneta Zormana in Andreja Jusa. Predstava je protislava in se naslanja na otroško pesem Če si srečen. V Mini teatru v Ljubljani bo v nedeljo premiera psihotrilerja ''Zavednonezavedno'' po dramskem besedilu Drage Potočnjak v režiji Mareta Bulca. Mokronog in Mirna bosta jutri v znamenju orglic. Na 17. mednarodnem festivalu ustne harmonike (ah), TE ORGLICE bo nastopilo 25 posameznikov in 14 skupin iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Na Festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu se danes s projekcijo Othella režiserja Orsona Welllesa začenja filmski ciklus ''Shakespeare na filmu''. ''Družinski film'' na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja pa danes začenja pot po slovenskih kinodvoranah s premiero Kinodvoru v Ljubljani.
Po koncu 66. mednarodnega filmskega festivala Berlinale v Berlinu in ob začetku 12. festivala dokumentarnega filma Zagrebdox v Zagrebu.
Razstava slovenskega fotografa Janeza Vlachyija v zagrebškem muzeju Mimara pa o novi predstavi Anje Štefan Gugalnica za vse v ljubljanskem lutkovnem gledališču pa tudi o novi razstavi Objektivi vesoljske filmske in fotografske opreme v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
Premiera dokumentarnega filma ''Dom'' režiserja in scenarista Metoda Pevca v ljubljanskem Kinodvoru. ''Dnevnik'' pa je naslov razstave slik Žarka Vrezca v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani.
Slovenska kinoteka je edini državni filmski muzej, torej krovni muzej za vse stvari s področja filma. V njenem Muzejskem oddelku, ki ga vodi muzejska svetnica Metka Dariš, tako hranijo vse obfilmsko gradivo, scenarije, snemalne knjige, pogodbe, filmsko tehniko, skratka vse, kar je povezano z nastajanjem filmov, razen filmskih kopij. Gradivo, tako in drugačno, vsake toliko pokažejo tudi javnosti in tako je do konca februarja v dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28 v Ljubljani na ogled izbor iz gradiva, ki ga je kinoteki podaril Ljubo Struna. Ljubo Struna se je najprej ukvarjal s fotografijo, a ga je kmalu premamil film. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije.
Knjižne novosti: - Mladinske knjige: Pogovori z mačko Moniko (Kajetan Kovič); Rozalija (Berta Bojetu Boeta), - Slovenske kinoteke: Kino ali imaginarni človek: Esej iz sociološke antropologije Edgarja Morina, Teorija filma: uvod skozi čute Thomasa Elsaesserja in Malteja Hagenerja; Tretji film: teorija, praksa, odmevi.
Pri Cankarjevi založbi so izdali dve novi, posebni in zanimivi. Boštjan Gorenc - Pižama je v svoji knjigi sLOLvenski klasiki 1 omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del in jih (spletno in spretno) interpretiral času primerno. Druga knjižna novost Cankarjeve založbe pa je delo fizika in filozofa Saša Dolenca. Gre za niz osupljivih zgodb iz sveta znanosti z naslovom Od genov do zvezd. V Novem mestu pa so potovali globoko pod morsko gladino. V Teatru Antona Podbevška so pripravili gledališko priredbo romana pionirja znanstvene fantastike Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem.
Ljubljana je v Bruslju iz rok britanskega Bristola sinoči prejela naziv Zelena prestolnica Evrope, ki ga Unija podeljuje od leta 2010. V počastitev tega naziva je Festival Ljubljana skupaj z ljubljansko občino pripravil koncert skupine Laibach in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pogled v evropsko zgodovino in arheologijo nam ponuja razstava z naslovom ''Tisočletna nekropola'', ki so jo na praznik slovenske kulture odprli v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava predstavlja 30 let zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki sodi med najpomembnejša prazgodovinska grobišča v Evropi.
Premiera nove predstave Andreja Rozmana Roze ''Šekijeva šunkica ali Hamlet po slovensko'' na festivalu ''Shakespeare za vedno'' v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera slavne opere Turandot Giacoma Pucciinija v SNG Maribor. Tretji dan festivala MENT v Ljubljani.
Premiera črne komedije nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga Kos plastike v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 2. festivalu in konferenci MENT.
Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.
Neveljaven email naslov