Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Neveljaven email naslov