Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
16. mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 3. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival v Ljubljani Premiera Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v režiji Borisa Kobala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Premiera drame Reinerja Wernerja Fassbinderja ''Grenke solze Petre Von Kant'' v režiji Arthurja Nauzyciela v Mini teatru v Ljubljani (koprodukcija Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj)
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Slovenski knjižni sejem se bo uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Po dvajsetih letih delovanja se je Bratko bibič odločil skleniti plodno mednarodno in domačo pot zasedbe s poslovilnim koncertom.
Škuc gledališče bo svojo 15. obletnico praznoval brez solz. Natančneje Brez solz za pedre. Gre za gledališko predstavo v koprodukciji s Cankarjevim domom Matiasa Bruna po romanu Johana Hiltona zapisanega po resničnih dogodkih. Glavni motiv so nasilni umori iz sovraštva. V oddaji pa tudi o 14. festivalu Drugajanje.
Premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja v Mestnem gledališču ljubljanskem. In dogajanje na 26. festivalu Liffe.
Eno najstarejših, če ne kar najstarejše delo, ki je posvečeno starosti in medgeneracijskim odnosom, je knjiga Marka Tulija Cicerona z naslovom POGOVORI O STAROSTI. Delo je izšlo pri Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju s SAZUJEM. Razstava Rihard Jakopič – beležnice. LIFFE
Gledališki premieri: - drama Inventura Vesne Hauschild v režiji Ajde Valcl v Mali Drami SNG Ljubljana - ''song drama'' Večno mladi Erika Gedeona v režiji Sandyja Lopičića v Drami SNG Maribor 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFF
Samorastniki so zdaj dobili tudi odrsko postavitev, premiera predstave bo drevi ob 20-ih v ljubljanskem Mestnem gledališču. Prežihov tekst je priredila dramaturginja Simona Hamer, ki je ohranila prvotno zgodbo, zanimalo pa jo je tudi, ali so samorastniki prišli do pravice, ki jim jo je za prihodnost obljubljala njihova mati. Prežih je idejo za svojo pripoved dobil od matere, njej pa naj bi jo pripovedoval ded. Menda je to resnična zgodba neke kmečke družine. V zgodbo oziroma v lika Mete in Ožbeja sta se vživela Anja Drnovšek in Jernej Gašperin. Kronika LIFFA.
Nocoj bodo nekatera slovenska kino platna – prav po festivalsko – zasuli filmi svetovne kinematografije. Začel se bo 26. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe. Filmi, ki bodo na ogled so bili že del programov Berlinala, Canneskega festivala, Mostre na Lidu, festivala v Karlovih Varih, Torontu, Tokiu, ….na primer film Taksi, iranskega režiserja Jafarja Panahija, letošnji Berlinski zlati medved je na poti do Ljubljane prepotoval festivale od Hong Konga, Buenos Airesa, Sydneja, Moskve, New Yorka in Londona. Selekcijo filmov je opravil direktor festivala Simon Popek. V Vinici v Beli krajini so ob 15.00 odprli prenovljeno spominsko hišo Otona Župančiča in v njej novo stalno razstavo o belokranjskem poetu.
Premiera baletne predstave Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga v Veliki dvorani SNG Maribor Razstava Vidoni v galerijah Rika Debenjaka in kluba keramikov v Kanalu Knjiga Syda ''Fielda Scenarij (Temelji scenarističnega pisanja)'' v prevodu Zdenka Vrdlovca (Založba UMc
Dialogi: iz petdesetletne zgodovine - razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor Pesniška zbirka Z roba disonanc Andrejke Jereb – predstavitev v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija Defonija: Orkester Brez Meja / Orchestra Senza Confini in Bio Industrial Acoustica - v klubu Gromka v Ljubljani
Knjižne novosti založbe Amalietti: Tanja Mencin - Čarodejka; Almira Prinčič Marušič - V vrtincih časov; Bogdan K. Meško: Vedski jezik in izvor slovenščin 50-letnica Ljutomerskega okteta – slavnostni koncert z gostom Slovenskim oktetom Razstava fotografij Sunčana Stone-a v Ulični galeriji v Ljubljani
Šiška Deluxe – premiera filma scenarista in režiserja komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška v Ljubljani Premiera senzorialne predstave Merlin v režiji Barbare Pie Jenič – koprodukcija gledališča Senzorium in Lutkovnega gledališča Ljubljana Simpozij ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta in predstavitev zbornika z naslovom Novo mesto 1965?2015
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Muzej v gibanju - mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Knjižne novosti Cankarjeve založbe: Jože Horvat – Domorodje; Tommi Kinnunen – Križišče štirih poti; Francisco Goldman – Notranji krog - Kronika Mexico Cityja; Ernst Haffner – Krvni bratje.
Neveljaven email naslov