Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta
Krajina je privlačen in dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina način, kako spoznati človeka ali občudovati naravo. Tako v svoji znanstveni monografiji razlaga zaslužni profesor dr. Janez Marušič.
"V slovenščini takega dela še nismo imeli. Je osebno, obarvanavano z viri in pogledi, ki so profesorja zelo navdihovali. Bereš, kar so ti nekoč predavali profesorji. To ni učbenik, je delo, ki je lahko zanimivo za marsikoga." – dr. Maja Simoneti, krajinska arhitekta
Z vidika njene neponovljivosti je knjiga v slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo.
"Znanstvena monografija je pomembna zaradi tega, ker nam predstavi neskončno bogastvo in raznovrstnost pojma krajine. Nakazuje, da je pojem zelo odprt. Takšna je tudi krajina, ki je za krajinske arhitekte hkrati bogastvo in prekletstvo. Zaradi te odprtosti se pojem strokovnjakom izmika." – dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog
Zaslužni profesor Janez Marušič je tisti, ki je velik del tega, kar v monografiji opisuje, tudi razvil.
"Če bi knjigo ocenil z vzvišenimi besedami, je to suma krajinoslovja, ne samo krajinske arhitekture in njenih pogledov. Skuša biti enciklopedična celota." – dr. Lev Kreft, filozof
Fotografska razstava Portreti v galeriji Simulaker v Novem mestu. In še vsaj dva poletna knjižna namiga.
O predstavi Pista sveta, video instalaciji Pod črnimi palmami, knjižni namig pa je izraelski pisatelj Amos Oz.
Bili smo na otvoritvi blejskega filmskega festivala, na Mladih rimah na Metelkovi, v Kinodvorišče bomo pokukali in na fotografsko razstavo »Drive in". In da, v Kulturnicah bo nastopal tudi Rade Šebedžija.
Tokrat o 26. Mednarodnem festivalu Poletje Imago Sloveniae, o gledališki predstavi Srce na dlani in o Bled film festivalu ter Festivalu 35mm filma.
V Sloveniji se te dni mudi avtor pri nas izjemno uspešnega prvenca Sibirska vzgoja, ene najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v zadnjem obdobju. Nikolaj Lilin, ruski avtor, ki že 10 let živi v Italiji, je v prvencu opisal Evropi neznani svet Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk. V tej nenavadni skupnosti ''poštenih tatov'', v kateri se je rodil Lilin, starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Te dni pa je pri nas izšel še drugi roman Prosti pad, ki se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, in je literarizirana pripoved nekoga, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. ''Božidar Jakac in fotografija'' je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja, ki ga nocoj ob 19.00 predstavljajo v Moderni galeriji. ''Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna'' je naslov razstave ob stoletnici prve svetovne vojne v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. ''Michael Kohlhaas'' - premiera igre o korupciji Heinricha von Kleista v režiji režiserja Nikole Zavišiča je zadnja premiera letošnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. S projekcijo avstralskega filma ’’Dežela vmes’’ se v Ljubljani začenja 5. festival migrantskega filma.
Galerija-Muzej Lendava bo do konca septembra gostila razstavo grafik svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye. 80 listov njegove prve grafične serije ''Los Caprichos'' je nastalo med špansko gospodarsko krizo v 18. stoletju, upodabljanje takratne družbe pa je še kako aktualno tudi danes.
Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska in muzeji, ki so dostopni vsem.
Kaj dela arhitekturo za arhitekturo je večno in temeljno vprašanje. Kako pa se to vprašanje veže na temo letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki zajema celo stoletje in se glasi: ''Temelji / prevzemanje modernosti od leta 1914 do 2014''. Temo je izbral letošnji kurator bienala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Med 52-imi državami se Slovenija letos prvič predstavlja v razstavišču Arsenale s projektom ''Problem vožnje po vesolju'', ki sta ga skupaj zastavila Dragan Živadinov in Miha Turšič v organizaciji Ksevt. Vesoljska arhitektura, ki v polju arhitekture še ni povsod vzpostavljena, bo tudi tema simpozija, ki bo v času bienala drugi sklop slovenske predstavitve, tretji pa Slovenska arhitektura 20. stoletja,ki ga je pripravil dr. Peter Krečič. Mednarodni festival poezije na vodi z naslovom ''Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem'' bo potekal danes v Ljubljani in jutri v Celju . Galerija-Muzej Lendava danes na lendavskem gradu predstavlja razstavo grafik iz cikla Los Caprichos svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye.
Pred 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji in ob 100. obletnici začetka I. svetovne vojne v Kulturnicah o nekaterih knjižnih novostih založbe Miš, ki se posvečajo nesmislom vojne. Gre za slikanico Damijana in Lucije Stepančič Anton in roman o novozelanskih bratih Bratova vojna Davida Hilla. V oddaji pa tudi o razstavi o spletni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji From yu to me Aleksandre Domanović v galeriji P74.
10. mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema bo do 8. junija v Izoli in Ljubljani predstavil pestro paleto filmov iz različnih geografskih regij, ki zrcalijo družbeno realnost. 7. Godibodi – festival sodobne avtorske in etno glasbe – pa bo do 8. junija na koncertnih prizoriščih v Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju predstavil novo slovensko avtorsko glasbo in različne glasbene ustvarjalce. Spremljevalni program festivala Godibodi vključuje več delavnic, razstav in okroglo mizo z naslovom ''Resonančnost – v glasbi, umetnosti, znanosti, filozofiji, prostoru in življenju''.
O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 2000 let od prve urbane poselitve območja Ljubljane obeležili z razstavo Emona: mesto v imperiju. Pogovarjali smo se s kustosinjo in soavtorico razstave dr. Bernardo Županek.V oddaji pa tudi o 5. festivalu narečne književnosti Dialekta 2014.
Začenjajo se festivali Druga godba, JazZagorje in Fotonični trenutki-Mesec fotografije 2014.
Neveljaven email naslov