Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.
Gašper Krajnc je avtor risoromana Mestne ptice. O ustvarjalni krizi, iskanju, perfekcionizmu, žalostnih stripih … na poti med ljubljanskimi ulicami
"Do 25. leta nisem vedel, kaj točno želim početi v življenju. Zamenjal sem dva faksa in oba pustil, da sem prišel do spoznanja, kaj si sploh želim. Vedno so me veselile kreativne zadeve. Bi bil grafični oblikovalec, bi risal, bi delal animacije? Veselilo me je toliko stvari, da sem plaval med njimi."
Gašper Krajnc je risarski samouk, ki je pri založbi VigeVageKnjige izdal risoroman Mestne ptice. Pove, da je to zanj terapevtski roman, saj literarno dogajanje riše kar nekaj vzporednic z avtorjevim resničnim življenjem. Najraje se po Ljubljani sprehaja po dežju, ko so ulice prazne in na svoj način bolj žalostne. Tudi Mestne ptice so takšne, odgovarjajo na vprašanja neizpolnjujočega dela, izgube bližnjih in pričakovanj družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami.
"Moja teta je rekla, da ni vedela, da so lahko tudi stripi žalostni. To me je presenetilo, saj imajo tudi stripi svojo žanrsko raznolikost tako kot katera koli druga umetnost."
Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.
Gašper Krajnc je avtor risoromana Mestne ptice. O ustvarjalni krizi, iskanju, perfekcionizmu, žalostnih stripih … na poti med ljubljanskimi ulicami
"Do 25. leta nisem vedel, kaj točno želim početi v življenju. Zamenjal sem dva faksa in oba pustil, da sem prišel do spoznanja, kaj si sploh želim. Vedno so me veselile kreativne zadeve. Bi bil grafični oblikovalec, bi risal, bi delal animacije? Veselilo me je toliko stvari, da sem plaval med njimi."
Gašper Krajnc je risarski samouk, ki je pri založbi VigeVageKnjige izdal risoroman Mestne ptice. Pove, da je to zanj terapevtski roman, saj literarno dogajanje riše kar nekaj vzporednic z avtorjevim resničnim življenjem. Najraje se po Ljubljani sprehaja po dežju, ko so ulice prazne in na svoj način bolj žalostne. Tudi Mestne ptice so takšne, odgovarjajo na vprašanja neizpolnjujočega dela, izgube bližnjih in pričakovanj družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami.
"Moja teta je rekla, da ni vedela, da so lahko tudi stripi žalostni. To me je presenetilo, saj imajo tudi stripi svojo žanrsko raznolikost tako kot katera koli druga umetnost."
Festival Lent že več kot četrt stoletja ob vstopu v poletje Maribor spremeni v velikanski oder in živahno stičišče umetniških izrazov, kultur in jezikov z vsega sveta. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so včeraj odprli drugo razstavo iz cikla ''Sodobno slovensko slikarstvo''. Ta v izboru kustosa Andreja Medveda predstavlja štiri avtorje: Metko Krašovec, Emerika Bernarda, Živka Marušiča in Marka Jakšeta
Deveti Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev – 20. juniju – organizira Slovenska filantropija, tudi letos potuje po Sloveniji. Projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje, bodo po Novem mestu tudi v Murski Soboti, Velenju, Lendavi, Mariboru, Logatcu, Črnomlju, Žalcu, Vipavi. Metliki, Ljutomeru in Ljubljani. V programu letošnjega festivala, ki v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom, je 19 filmov iz 13ih držav.
Pri novomeški založbi Goga je izšla zbirka kratkih zgodb Pohlep Mihe Mazzinija, detektivski roman Medsočje Mirta Komela in poezija Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba. V Ljubljani pa se jutri začne tudi 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep.
''Slišati sliko, videti zvok – Zgodovina radijske igre v Sloveniji'' je knjiga avtorja Aleša Jana, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Dokumentarec ''Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach'' režiserja Igorja Zupeta je tretji v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Z današnjo premiero filma ''LP film Laibach'' Kinodvor na Kinodvorišču v Ljubljani začenja letošnjo sezono poletnih projektov kina na prostem.
V tokratnih Kulturnicah predstavimo letošnji Kino Otok in premiero predstave Predstava za turiste
V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.
Z brisačo okoli vratu in mladostjo v srcu smo se v Kulturnicah posvetili predvsem knjigam in branju. Že 14. sezono se v nekaterih krajih odpirajo Knjižnice pod krošnjami. Prelistali pa smo tudi dve mladinski knjižni novosti: Neskončen stolp želv Johna Greena in roman Vse, vse Nicole Yoon.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
Neveljaven email naslov
