Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorv stanovanjskih sosesk. Gosta tokratne epizode sta Urška Krajnc in Luka Vidic, krajinska arhitekta.
Pazi!park je društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki so si ga sredi študija izmislili študenti, danes samostojni krajinski arhitekti. "Vse se je začelo s časopisom, ki smo ga ustvarjali na fakulteti. Okoli njega so se povezovale različne generacije. Tudi danes vsi naši projekti temeljijo na skupinskem premisleku, ki skozi pogovor pripomore k boljšim rešitvam," povesta krajinska arhitekta in člana društva Pazi!park Urška Kranjc in Luka Vidic.
"Člane društva povezuje to, da smo vsi krajinski arhitekti. Nekdo je poleg tega malo bolj doma v fotografiji, drugi v grafičnem oblikovanju. To nas druži. Odprti smo tudi do drugih strok. Želimo delovati interdisciplinarno. K projektom vabimo sodelavce z drugih področij; od sociologov, komunikologov, botanikov, naravovarstvenikov in podobno." – Luka Vidic
V društvu se ukvarjajo s pomenom urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Med pandemijo je posebej aktualna igra v naravnem okolju. Prav igrišča med bloki so najbolj zapostavljen odprt prostor igre in druženja, kjer poteka otroška igra. Delovanje društva se je osredotočilo tudi na otroke.
"Otroci so zelo specifični uporabniki odprtih prostorov, ker so iskreni. Hkrati so tudi ranljiva skupina. Če jih znamo slišati, bo prostor boljši in zanimivejši za vse." – Urška Kranjc
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorv stanovanjskih sosesk. Gosta tokratne epizode sta Urška Krajnc in Luka Vidic, krajinska arhitekta.
Pazi!park je društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki so si ga sredi študija izmislili študenti, danes samostojni krajinski arhitekti. "Vse se je začelo s časopisom, ki smo ga ustvarjali na fakulteti. Okoli njega so se povezovale različne generacije. Tudi danes vsi naši projekti temeljijo na skupinskem premisleku, ki skozi pogovor pripomore k boljšim rešitvam," povesta krajinska arhitekta in člana društva Pazi!park Urška Kranjc in Luka Vidic.
"Člane društva povezuje to, da smo vsi krajinski arhitekti. Nekdo je poleg tega malo bolj doma v fotografiji, drugi v grafičnem oblikovanju. To nas druži. Odprti smo tudi do drugih strok. Želimo delovati interdisciplinarno. K projektom vabimo sodelavce z drugih področij; od sociologov, komunikologov, botanikov, naravovarstvenikov in podobno." – Luka Vidic
V društvu se ukvarjajo s pomenom urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Med pandemijo je posebej aktualna igra v naravnem okolju. Prav igrišča med bloki so najbolj zapostavljen odprt prostor igre in druženja, kjer poteka otroška igra. Delovanje društva se je osredotočilo tudi na otroke.
"Otroci so zelo specifični uporabniki odprtih prostorov, ker so iskreni. Hkrati so tudi ranljiva skupina. Če jih znamo slišati, bo prostor boljši in zanimivejši za vse." – Urška Kranjc
Alen Steržaj, glasbenik in novinar, član skupine Big Foot Mama, priporoča za bližnje bodoče čase...
Pred premiero dokumentarnega filma Idealna mesta o tem, kako so nastala mesta Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanova, Torviscosa in Nova Gorica. Gosta oddaje sta avtor idejne zasnove, režiser in scenarist Amir Muratović in strokovni sodelavec prof. Fedja Košir.
Ob lanski 40. obletnici delovanja svetovno znane in priznane slovenske skupine Laibach je nastala razstava Laibach 4 dekade, ki je na ogled v Trbovljah, rojstnem mestu Laibacha. Razstava v Zasavskem muzeju Trbovlje predstavlja 40-letno zgodovino skupine, sočasno domače in svetovno dogajanje pa tudi izbor najpomembnejših dogodkov in ideologij. Fotografija: Vukašin Šobot / Zasavski muzej Trbovlje
Letošnji mednarodni dan žensk, 8. marec, je po letu epidemije covida-19, ki je spremenila življenje in delo številnih žensk, ki so poleg poklicnih obveznosti nosile tudi glavno breme gospodinjskega dela in šolanja otrok na daljavo, še posebej izpostavil vlogo žensk v tem času. In tej temi je posvečena tudi nova spletna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje, na kateri so na ogled predmeti, ki so zaznamovali karantenski čas nekaterih žensk, z naslovom "Biti ženska v času korone."
Jakoba J. Kendo številni poznajo kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem napisal večkrat nagrajeni roman. Njegovo drugo delo pa je nastalo po prehojeni celotni 1.200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali. In pri pisanju obeh je doktorja fantazijske književnosti spremljalo delo avtorja, ki ga priporoča v branje.
Piccolo je avtomobil, ki je bil izdelan med letoma 1906 in 1911 in velja za najstarejši ohranjeni avtomobil na Slovenskem, hkrati pa je tudi eden najstarejših razstavnih predmetov Tehniškega muzeja Slovenije, ki letos praznuje 70-letnico obstoja. Morda ni tako znano, da je bil predhodnik današnjega muzeja leta 1947 odprti Gozdarski, lesni in lovski muzej, 3. aprila 1951 pa je bil uradno ustanovljen Tehniški muzej Slovenije. Že pred okroglo obletnico, ta bo 3. aprila letos, so v muzeju začeli izvajati dogodke, s katerimi se bodo spomnili na zgodovino muzeja. Eden takih je tudi fotografska razstava na Krakovskem nasipu z naslovom Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951?2021.
Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah kavne znamke Barcaffe, na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk (CeliaB, Urban Outfitters, Fila), na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.
Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah znane kavne znamke Barcaffe na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk, na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.
Kaj mamam ponuja novozgrajen materinski dom v Ljubljani, v katerem z otroki prebivajo le začasno? Materinski dom v Ljubljani je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada za leto 2021.
Akademskega slikarja in grafika Črtomirja Freliha motiv lisice spremlja že dlje časa. Najprej v grafikah, zadnja leta pa z domiselnimi komentarji tudi v risbah, ki jih likovni umetnik dnevno objavlja na svoji Facebook strani. Lisice, ki so pogoste v basnih, pravljicah in ljudskem izročilu, veljajo za prebrisane, bistre in prilagodljive živali, Frelihove pa tudi za zabavne, ki nam večkrat nastavijo ogledalo. Včasih tudi zelo po bohinjsko in na zelo domiseln način.
Kakšne intervencije v prostor ustvarja kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat. Svet vmes analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
Ob 40. obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajsetletnici delovanja Mini teatra se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Ira Marušič: Predmeti v magmi Umetnica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu.
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet." Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«. Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
V vsaki stavbi se večina zanimivih stvari dogaja na hodnikih, stopnišču ali v notranjem dvorišču. Šolski hodniki in stopnišča pa so prostori, kjer se rojeva družba v malem. Kako o infrastrukturi šolstva razmišljajo arhitekti: Miloš Kosec, Mojca Gregorski in Jure Hrovat.
Različne svetove nam razkrivajo knjižne novosti založbe Sanje. Roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller je biografija o navdihujoči, neukročeni junakinji iz tistega ozvezdja, ki tehtnico med svetom bogov in svetom ljudi za vse večne čase nagiba na stran nesmrtne ljubezni. Pričevanje o svetovni politični resničnosti in človeškem trpljenju je delo kurdsko-iranskega pisatelja, novinarja, učenjaka, kulturnega zagovornika, filmarja Behrouza Boochanija z naslovom Nobenega prijatelja razen gora. Za knjigo Arcueil je leta 2017 črnogorski pisatelj Aleksandar Bečanovič prejel nagrado Evropske unije za književnost. Kompleksna, večplastna pripoved prepleta dvome in dvojnost vsakega zgodovinskega, pa tudi medijskega dogodka.
V vsakem urbanem prostoru ima kiosk svojo vsebino. Največkrat je to prostoR, kjer kupimo časopis, revije ali tobak, uporablja pa se lahko tudi za druge namene. V Sloveniji smo sredi šestdesetih in sedemdesetih let doživeli fenomen modularnega kioska K67 in ta koncept modularnosti ponovno postaja aktualen.
Ko ste v dvomu, pojdite v muzej – razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z več kot 100 svetovno priznanimi umetniškimi likovnimi deli, ki so nastajala od 19. stoletja do danes in prihajajo v Ljubljano iz petih zasebnih zbirk, ponuja vpogled v razvoj likovne umetnosti in priložnost za opazovanje najrazličnejših umetniških praks, ki odsevajo družbene spremembe zadnjih 150 let. Enajst let in pol bi našteli, če bi minuto molčali za vsako žrtev holokavsta, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor nove zbirke goriškega pesnika in glasbenika Davida Bandlja z naslovom Enajst let in pol tišine. V njegovi četrti pesniški zbirki, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici v sozaložništvu s tržaško založbo Mladika, je 60 pesmi, ki so zaznamovane s strašljivo izkušnjo holokavsta. Z Davidom Bandljem se je srečala Tatjana Gregorič. Fotografija: ©Andrej Peunik/MGML
Neveljaven email naslov