Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorv stanovanjskih sosesk. Gosta tokratne epizode sta Urška Krajnc in Luka Vidic, krajinska arhitekta.
Pazi!park je društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki so si ga sredi študija izmislili študenti, danes samostojni krajinski arhitekti. "Vse se je začelo s časopisom, ki smo ga ustvarjali na fakulteti. Okoli njega so se povezovale različne generacije. Tudi danes vsi naši projekti temeljijo na skupinskem premisleku, ki skozi pogovor pripomore k boljšim rešitvam," povesta krajinska arhitekta in člana društva Pazi!park Urška Kranjc in Luka Vidic.
"Člane društva povezuje to, da smo vsi krajinski arhitekti. Nekdo je poleg tega malo bolj doma v fotografiji, drugi v grafičnem oblikovanju. To nas druži. Odprti smo tudi do drugih strok. Želimo delovati interdisciplinarno. K projektom vabimo sodelavce z drugih področij; od sociologov, komunikologov, botanikov, naravovarstvenikov in podobno." – Luka Vidic
V društvu se ukvarjajo s pomenom urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Med pandemijo je posebej aktualna igra v naravnem okolju. Prav igrišča med bloki so najbolj zapostavljen odprt prostor igre in druženja, kjer poteka otroška igra. Delovanje društva se je osredotočilo tudi na otroke.
"Otroci so zelo specifični uporabniki odprtih prostorov, ker so iskreni. Hkrati so tudi ranljiva skupina. Če jih znamo slišati, bo prostor boljši in zanimivejši za vse." – Urška Kranjc
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorv stanovanjskih sosesk. Gosta tokratne epizode sta Urška Krajnc in Luka Vidic, krajinska arhitekta.
Pazi!park je društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki so si ga sredi študija izmislili študenti, danes samostojni krajinski arhitekti. "Vse se je začelo s časopisom, ki smo ga ustvarjali na fakulteti. Okoli njega so se povezovale različne generacije. Tudi danes vsi naši projekti temeljijo na skupinskem premisleku, ki skozi pogovor pripomore k boljšim rešitvam," povesta krajinska arhitekta in člana društva Pazi!park Urška Kranjc in Luka Vidic.
"Člane društva povezuje to, da smo vsi krajinski arhitekti. Nekdo je poleg tega malo bolj doma v fotografiji, drugi v grafičnem oblikovanju. To nas druži. Odprti smo tudi do drugih strok. Želimo delovati interdisciplinarno. K projektom vabimo sodelavce z drugih področij; od sociologov, komunikologov, botanikov, naravovarstvenikov in podobno." – Luka Vidic
V društvu se ukvarjajo s pomenom urejenih odprtih prostorov stanovanjskih sosesk. Med pandemijo je posebej aktualna igra v naravnem okolju. Prav igrišča med bloki so najbolj zapostavljen odprt prostor igre in druženja, kjer poteka otroška igra. Delovanje društva se je osredotočilo tudi na otroke.
"Otroci so zelo specifični uporabniki odprtih prostorov, ker so iskreni. Hkrati so tudi ranljiva skupina. Če jih znamo slišati, bo prostor boljši in zanimivejši za vse." – Urška Kranjc
V nedeljo, 27. marca, na Svetovni dan gledališča, bo v Prešernovem gledališču v Kranju slavnostno odprtje 46. Tedna slovenske drame. Na otvoritveni slovesnosti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom. Premierna uprizoritev Butnskale Emila Filipčiča in Marka Derganca v režiji Vita Tauferja, ki sta pripravila Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče, pa bo odprla letošnji festival Teden slovenske drame.
Danes v Kulturnicah o filmskem festivalu mladih za mlade Kinotrip v Kinodvoru, omenili bomo kar dve premieri za najmlajše čeških avtorjev. In nov avtorski projekt po Kralju Ubuju Jerneja Lorencija »Ljubezen do bližnjega« v Novi gorici.
Ionescovi Nosorogi bodo gostovali na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. S predstavo, ki je nastala ob dvajsetletnici Ionescove smrti in je izvrstna učna ura zgodovine gledaliških avantgard 20. stoletja, bo nastopilo Narodno gledališče Marina Sorescuja iz romunske Krajove. Enigmatično Ionescovo dramo Nosorogi je režiral sloviti ameriški režiser Robert Wilson, eden najopaznejših gledaliških umetnikov in inovatorjev. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo odprli razstavo z naslovom ''Mario Palli, Izbrisani odtisi''. Razstava del umetnika, katerega dom in atelje segata vse od Ljubljane do Volčjega Gradu na Krasu in italijanskega Gradišča ob Soči, bo na ogled do 17. aprila.
O treh festivalih: Blues Postojna, Tresk in dokumentarnega filma. In o knjižnih novostih Mladinske knjige in Slovenske matice, tako ali drugače povezanih tudi z aktualno begunsko krizo.
''Lepi Loopi'' je naslov samostojne razstave mladega domačega umetnika Jureta Kastelica, ki bo postavil na ogled svoje najnovejše avtorske projekte. Razstava bo hkrati postavljena v Galeriji Photon v Ljubljani in v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Premiera predstave Tako je govoril Zaratustra in odprtje razstave Učinek bližine.
Tokrat o 18. Festivalu dokumentarnega filma, ki bo potekal do 17. marca v Ljubljani. Pogovarjali smo se z vodjem filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom.
Kolumbijski pisatelj, esejist in prevajalec Juan Gabriel Vásquez – eden izmed osrednjih gostov letošnjega 13. Festivala Literature sveta – Fabula ''Hic sunt Leones – Tukaj so levi'' - premiera avtorskega projekta Nataše Matjašec Rošker v Drami SNG Maribor Lutkovno leto posvečeno pionirju slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču na Goriškem
''Po ljubljanskih ulicah - Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja'' je naslov fotografske razstave, ki prikazuje podobo naše prestolnice vse tja do dni, ko so po mestnih ulicah Ljubljane vozili le tramvaji in kočije. Razstava - nastala je v sodelovanju Javnega zavoda Ljubljanski grad in Muzeja novejše zgodovine Slovenije - je tudi prva izmed štirih, ki bodo na Ljubljanskem gradu na ogled letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Pri založbi Aristej so v zbirki Dialogi izšla dela Knjižne dvoživke Gaje Kos o slovenskem mladinskem problemskem romanu, Slovenski poosamosvojitveni film Matica Majcena, Ujetniki svobode Gašperja Trohe o slovenski dramatiki med letoma 1943 in 1990 ter Samskost Iztoka Šorija. Aristejeva knjižna novost je tudi slikanica Ali je to zmota? Borisa Vezjaka.
Na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega bo nocoj ob 20-ih premiera muzikala Tisoč in ena noč. Prvi film Ženska avtorice Majde Širca bo na sporedu nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija, drugi del pa bo predvajan osmega marca na dan žena.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes predpremiera, jutri pa premiera igre Liliom madžarskega dramatika Ferenca Molnárja v prevodu Jožeta Hradila in v režiji sarajevske gledališke in filmske režiserke Selme Spahić, sicer umetniške vodje Mednarodnega sarajevskega gledališkega festivala MESS. Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih literatov svojega časa, njegova igra Liliom, ki velja za eno njegovih najboljših del, je doživela priredbe v muzikale in filmske scenarije. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave ''Če si srečen'' avtorjev Ane Duša, Špele Frlic, Nataše Živković, Polone Janežič, Braneta Zormana in Andreja Jusa. Predstava je protislava in se naslanja na otroško pesem Če si srečen. V Mini teatru v Ljubljani bo v nedeljo premiera psihotrilerja ''Zavednonezavedno'' po dramskem besedilu Drage Potočnjak v režiji Mareta Bulca. Mokronog in Mirna bosta jutri v znamenju orglic. Na 17. mednarodnem festivalu ustne harmonike (ah), TE ORGLICE bo nastopilo 25 posameznikov in 14 skupin iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Na Festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu se danes s projekcijo Othella režiserja Orsona Welllesa začenja filmski ciklus ''Shakespeare na filmu''. ''Družinski film'' na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja pa danes začenja pot po slovenskih kinodvoranah s premiero Kinodvoru v Ljubljani.
Po koncu 66. mednarodnega filmskega festivala Berlinale v Berlinu in ob začetku 12. festivala dokumentarnega filma Zagrebdox v Zagrebu.
Razstava slovenskega fotografa Janeza Vlachyija v zagrebškem muzeju Mimara pa o novi predstavi Anje Štefan Gugalnica za vse v ljubljanskem lutkovnem gledališču pa tudi o novi razstavi Objektivi vesoljske filmske in fotografske opreme v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
Premiera dokumentarnega filma ''Dom'' režiserja in scenarista Metoda Pevca v ljubljanskem Kinodvoru. ''Dnevnik'' pa je naslov razstave slik Žarka Vrezca v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani.
Slovenska kinoteka je edini državni filmski muzej, torej krovni muzej za vse stvari s področja filma. V njenem Muzejskem oddelku, ki ga vodi muzejska svetnica Metka Dariš, tako hranijo vse obfilmsko gradivo, scenarije, snemalne knjige, pogodbe, filmsko tehniko, skratka vse, kar je povezano z nastajanjem filmov, razen filmskih kopij. Gradivo, tako in drugačno, vsake toliko pokažejo tudi javnosti in tako je do konca februarja v dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi 28 v Ljubljani na ogled izbor iz gradiva, ki ga je kinoteki podaril Ljubo Struna. Ljubo Struna se je najprej ukvarjal s fotografijo, a ga je kmalu premamil film. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije.
Knjižne novosti: - Mladinske knjige: Pogovori z mačko Moniko (Kajetan Kovič); Rozalija (Berta Bojetu Boeta), - Slovenske kinoteke: Kino ali imaginarni človek: Esej iz sociološke antropologije Edgarja Morina, Teorija filma: uvod skozi čute Thomasa Elsaesserja in Malteja Hagenerja; Tretji film: teorija, praksa, odmevi.
Pri Cankarjevi založbi so izdali dve novi, posebni in zanimivi. Boštjan Gorenc - Pižama je v svoji knjigi sLOLvenski klasiki 1 omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del in jih (spletno in spretno) interpretiral času primerno. Druga knjižna novost Cankarjeve založbe pa je delo fizika in filozofa Saša Dolenca. Gre za niz osupljivih zgodb iz sveta znanosti z naslovom Od genov do zvezd. V Novem mestu pa so potovali globoko pod morsko gladino. V Teatru Antona Podbevška so pripravili gledališko priredbo romana pionirja znanstvene fantastike Julesa Verna 20 tisoč milj pod morjem.
Neveljaven email naslov