Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
Igor Štromajer je internetni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegova umetniška dela v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije v različnih državah. V njegovem opusu je dobrih sto del in projektov, predstavljenih na več kot 250 razstavah, bienalih in festivalih v 60 državah. Kot gostujoči umetnik predava in vodi praktične seminarje ter delavnice na različnih univerzah in inštitutih za sodobno umetnost. Novi projekt naslovljen s kubično funkcijo, ki je nastal s sodelovanjem umetnostnega zgodovinarja in kustosa Sakrowskega, je do 22. julija postavil na ogled v Aksiomi v Ljubljani.
V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.
Umetnica Meta Grgurevič združuje sodobno umetnost in znanje s področij mehanike in elektrotehnike. V središču njenega novega projekta z naslovom "Praskanje za zlatom", ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Cukrarna, je pol milimetra veliko zrno zlata.
Tokrat gremo v oddaji Prostor pogledat, kje in kako se spreminja slovenski obalni pas od Ankarana do Pirana. V Žusterni so z uradno otvoritvijo kopalne sezone odprli nov obmorski park, arhitekti biroja APR iz Ljubljane razvijajo projekt nove mestne plaže Kopra, nekdanje skladišče soli Libertas, ki leži tik ob Koprski ladjedelnici, pa bo prenovljen v nov sodobni kulturni center. O slovenski obali, o njenem ravnovesju med naravo, morjem in urbanim razmišljajo osebno in profesionalno arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec ter arhitekta Matjaž Bolčina in Andraž Keršič.
Razstava sodobne grafične produkcije v Gradu Tivoli in poletni festival
Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.
V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent.
Tina Konec je umetnica, ki je v vsakem pomenu besede povezana z naravo, to odslikavajo tudi njena umetniška dela. Pred kratkim se je vrnila z rezidenčnega bivanja v Londonu, kjer so jo navdihovali mladi umetniki, predvsem umetnice, ter vse zelene površine britanske prestolnice.
Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.
Jubillejni 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica med 23. junijem in 3. julijem z žanrsko različnimi predstavami in intervencijami gostuje v 13-ih mestih.
Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.
Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.
Boštjan Nipič - Nipke, draveljski raper, je član kolektiva Dravle Records, tako kot njegov prijatelj in producent Damjan Jović. Skupaj sta ustvarila tako prvenec Nipke z vrsto že dobro znanih uspešnic kot drugi album z naslovom Retro, ki je ob 15-letnici njunega sodelovanja izšel 28. maja letos. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
V oddaji Prostor nekaj premislekov o sodobnem slovenskem podeželju, kaj ga definira in kakšno ima prihodnost. Nekatere dobro premišljene umestitve v prostor kaže tudi razstava: 11x ena podeželska dvokapnica 2014-2022, v Galeriji DESSA na Židovski, v Ljubljani. Tam je bila Nina Zagoricnik;
Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.
Že tradicionalno s Poletno nočjo, tokrat s sloganom Besedam moč!
Fotografska pot Letizie Battaglia, ki je rada poudarjala, da "ni fotografinja, temveč oseba, ki fotografira", se je začela, ko je pri 40-ih letih zapustila moža, se prvič počutila svobodno in opolnomočeno ter začel sebe in hčere preživljati sama. Rodila se je v Palermu, za katerega je vedno govorila, da ga ljubi in sovraži hkrati. Bila je ena prvih italijanskih fotoreporterk, znana predvsem po neposrednih, nazornih in pogosto strašljivih prizorih posledic dejanj in okrutnosti sicilijanske mafije. Letizii sami njene lastne fotografije tragedij, ki jih je za seboj puščala sicilijanska mafija, nikakor niso bile pri srcu, priljubljen motiv so bili otroci, predvsem deklice, v katerih je videla sebe. Razstava njenih fotografij v Galeriji Jakopič predstavlja celoten opus njenega dela, med po večini črno-belimi fotografijami je kar nekaj takih, ki so na ogled prvič. Razstavo fotografij zaokrožajo dokumentarna filma z naslovom La Mia Battaglia in Amore Amaro, ter obsežen razstavni katalog. Letizia Battaglia je umrla v Palermu prav med pripravo razstave, ki bo na ogled do 2. oktobra.
Cirkus je v mestu in vse do 20. junija si lahko ogledate predstave slovenskih in tujih cirkuških izvajalcev, ki gostujejo na letošnjem mednarodnem festivalu sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Da je cirkus za vsakogar, pravijo pri združenju Cirkokrog, ki je v soboto na igrišči Športnega društva Tabor pripravilo dan skupnostnega cirkusa Človek na loncu. Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvijajo cirkus kot medij dela z ljudmi.
Neveljaven email naslov