Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
Majolika ima v slovenski umetnosti poseben status, kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi. Mimi Malenšek pa v zgodovinski povesti Pod Triglavom zapiše, da majolka vina prežene mračne misli in prinese dobro voljo. Nekoč je veljalo, da skoraj ni bilo hiše, ki tega čudovitega izdelka ne bi imela. A majolika ni le posoda za vino. Je vrsta keramike, o kateri so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo. O zgodovini in imenu majolika nam je več povedala doktorica Mateja Kos, kustosinja in soavtorica razstave Slovenska majolika.
Mateja Valentinčič je filmska kritičarka in novinarka, ki so jo v glasbenem smislu najbolj zaznamovale filmske mojstrovine Charlija Chaplina. V svoj izbor dodaja še filme Francisa F. Coppole, Quentina Tarantina in Briana De Palme.
Festival Pranger je srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Začenja se danes v Ljubljani, nato pa se bo preselil v Rogaško Slatino oz. na bližnjo Sladko Goro. Usmeritve festivala so dostojanstvo in recepcije umetnosti.
Mariborska Galerija Media Nox, ki daje razstavni prostor na voljo mladim ustvarjalnim avtorjem s področja vizualne umetnosti in kustosom, praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju so pripravili obsežen katalog o zgodovini galerije in razstavo ''V času prostora'' z deli 41 danes uveljavljenih avtorjev, ki ponuja svojevrsten pregled slovenske umetnosti zadnjih tridesetih let.
Goro Osojnik, slovenski specialist za ulično gledališče, z namigom za poletni izlet v kraj, za katerega je dolga leta mislil, da ima le avtobusno postajo.
O filmih in filmski glasbi razmišlja igralka in performerka Katarina Stegnar.
V Kulturnicah predstavljamo Malo teraso in razstavo o kultni skupini Laibach, ki bo na Ljubljanskem gradu na ogled do 1. novembra.
V Galeriji Božidar Jakac Anton Podvešek Teater predstavlja novo predstavo Talka, pri Cankarjevi založbi pa so izšla dela Psihoporn, Boj v požiralniku, Sanjska knjiga in Čuvaj sna.
Aljoša Harlamov je urednik Cankarjeve založbe, publicist, pisatelj. Skupaj z Igorjem Harbom in Mitom Gegičem pa tudi eden od treh soavtorjev podkasta O.B.O.D., v katerem gledajo, spremljajo, berejo in poslušajo serije, filme in risanke vseh žanrov vse od f do z.
30. nagrado za najboljši roman preteklega leta bodo zvečer podelili na ljubljanskem Rožniku. Žirija je med velike finaliste za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, uvrstila romane V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Kultura 202.
V prestolnico uradno vstopa 14. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki bo do 11. julija osvetlil različne prostore s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami. Osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica in njena okolica. Tema letošnjega festivala – 5 elementov – je povezana z naravo in njenimi mogočnimi silami.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, ki na zelo zanimiv način povezuje znanost z umetnostjo. Njena dela nam na poetičen način ponujajo razmislek o nevidni realnosti, ki je v vidno priklicana z mikroskopsko tehnologijo.
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Anja Golob o stanju in izzivih založniške industrije, risoromanih in kako pomembna sta kupovanje ter izposoja knjig za preživetje avtorjev. Pa o svoji nagrajeni pesniški zbirki Da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da.
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Neveljaven email naslov