Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
Pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka je izdala že šest romanov ter zbirko kratkih zgodb. Že njen prvenec Koža iz bombaža (2007) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu, njen tretji roman Sušna doba (2013) pa je dobil nagrado Evropske unije za literaturo. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje.
Pisateljica, prevajalka, kolumnistka in avtorica sedmih knjig nas je najprej navdušila z zbirko kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki. Njen najnovejši roman z naslovom Čmrljev žleb je zanimiv žanrski hibrid družinske sage in kriminalke, ki se dogaja v idilični gorski vasici Strmčnik.
Dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoj obsežni opus na področju opere in baleta prejel že več nagrad in priznanj, letos tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Po petmesečnem premoru Radia GA-GA se oddaja z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Tovrstna radijska satira, ki nastavlja ogledalo družbi in politiki, je bila še nedavno tega za prenekaterega poslušalca obvezen poudarek tedna.
Filmska teoretičarka in publicistka ter kuratorka klasičnih filmov na Televiziji Slovenija Ivana Novak je med pandemijo, ko se je zdelo, da se svet zna ustaviti, začela ustvarjati glasbo Oblik duha. Uglasbila je nekaj pesniških oblik, ki jih je v knjigi Oblike duha zbral in analiziral njen oče, pesnik in prevajalec Boris A. Novak. V njegovi izjemni zbirki z ilustracijami Marjana Mančka, ki je izšla leta 2016, najdemo več kot dvesto verzov sveta in v vsakem je napisal pesem, v kateri oživijo pesniške in glasbene figure – rime, ritem, zvok, tišina ... Ivana Novak pa je po besedilih uglasbila in zapela 9 pesmi, ki so na zgoščenki izšle pri Mladinski knjigi.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se razvije pri približno dveh odstotkih ljudi, so značilne prisilne misli, torej obsesije, in/ali prisilna dejanja, kompulzije, ki prinesejo začasno olajšanje. Med pogostimi simptomi so na primer pretiran strah pred okužbami, pred raznimi odločitvami in napakami, težnja po nenehnem urejanju in preverjanju bodisi predmetov ali odnosov, hoja po točno določeni poti, misli o poškodovanju. A to je le nekaj primerov, saj je obsesivno-kompulzivna motnja zapleten pojav, ki se globoko zažre v življenje. V današnji vse bolj tesnobni družbi se zastavlja vprašanje, kako se o teh stiskah pogovarjati? Morda lahko pot do tega lahko tudi ogled dveh povezanih razstav akademskega slikarja Jake Vatovca z naslovom False Magic v galerijah Škuc in Alkatraz v Ljubljani. Razstavi združujeta medijsko zelo raznoliko produkcijo od svetlobnih učinkov, kratkih videoprodukcij in slikarskih del in tako ponujata subtilen in osebni izraz avtorjevega soočanja s to motnjo
Festival je posvečen kinematografiji Srednje in Vzhodne Evrope. Promovira kinematografijo držav, ki so manj znane ali celo neznane italijanskemu občinstvu, na njem pa tradicionalno sodelujejo tudi slovenski ustvarjalci. Letos s kar tremi celovečerci, dvema kratkometražcema ter animiranim projektom v razvoju.
Neposredno javljanje iz Trsta, kjer poteka 35. mednarodni tržaški filmski festival srednje in vzhodnoevropskega filma, ki je že tradicionalno namenjen tudi slovenskemu filmu. Ob 35-letnici festivala je prav na današnji dan organizirano srečanje Slovenija/Italija – brezmejno filmsko sodelovanje. Slovenski filmski center ga bo organiziral v sodelovanju z GO!2025 Nova Gorica in Gorica, Evropska prestolnica kulture.
Srebrne igre 1984, razstava o edinih olimpijskih igrah, ki jih je pred natanko štirimi desetletji gostila naša nekdanja skupna država, so s številnimi razstavnimi predmeti, informacijami in zgodbami seveda predvsem dokument časa, ustvarjen v petih sobah Muzeja novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani. Toda vsakdo, ki je vsaj malo čustveno navezan na osemdeseta leta prejšnjega stoletja ali pa na sam sarajevski spektakel, ki se ga je prijela ponarodela izjava takratnega šefa mednarodnega olimpijskega komiteja, da gre za "najbolje organizirane zimske olimpijske igre v zgodovini olimpijskega gibanja", bo za ogled razstave potreboval veliko več časa in mogoče tudi kakšen robček.
BUMfest je edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Ta je, kot vsako leto do zdaj, potekal v Žalcu. Na 16. BUMfestu so nastopile tri slovenske zasedbe, avstrijska in premierno tudi portugalska.
Z vsako generacijo je Slovencev v Trstu za tretjino manj, pravi tržaški profesor in politični geograf Milan Bufon. Decembra je izšla njegova druga knjiga s katero zaključuje dolgoletno raziskavo o Slovencih na Tržaškem. Tokrat se je osredotočil na mestno središče oziroma na zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti. Pisatelj in politik Ivan Tavčar ni zaman rekel: "Ljubljana je srce, Trst pa so pljuča slovenstva". O obsežni publikaciji "Tržaški Slovenci", ki skupnost spremlja vse cvetoče rasti do asimilacije, ki jo spodjeda še danes, se je z avtorjem Milanom Bufonom pogovarjala naša dopisnica Špela Lenardič.
Zasedba mladih gledaliških ustvarjavcev Odprta scena je v dvorani Hupa Brajdič v podhodu Ajdovščina v Ljubljani premierno uprizorila predstavo Zadnja večerja.
Poslednja bitka Pohorskega bataljona se je končala 8. januarja 1943 ob 15. uri, ko je okoli 2000 pripadnikov okupatorske vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Spopad se je začel malo pred poldnevom, ubitih je bilo 69 borcev, poslednjega so okupatorji ujeli in usmrtili kot talca.
Igor Harb je filmski kritik, prevajalec in so-ustvarjalec podkasta O.B.O.D. Z Gašperjem Andrinkom govorita o tem, zakaj bi lahko Pravzaprav ljubezen (Love Actually), ki je izšel pred 20 leti, znova posneli, zakaj je pravzaprav sploh dosegel takšen fenomen, zakaj tako radi gledamo božične filme. Ker pa je bil ravno v studiu je na hitro pokomentiral šel filmsko leto 2023 in izdal, katerega filma se najbolj veseli leta 2024.
Hrestač – Božična zgodba je zadnji dve desetletji nedvomna uspešnica na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kar dokazujejo vedno razprodane predstave. Priljubljeni balet je sicer v ljubljanskem Baletu prvič zaživel novembra 2002, od takrat je doživel več kot 180 ponovitev. A ne gre za čisto klasičnega Hrestača, ampak sodobno različico, ki jo je sredi osemdesetih prejšnjega stoletja ustvaril madžarski koreograf in režiser Youri Vàmos. Ta je Hrestača nadgradil z legendarno Božično zgodbo Charlesa Dickensa.
Napoleon Bonaparte je 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province in ena izmed šestih civilnih provinc je bila tudi Kranjska. Ilirske province so obstajale le štiri leta, a so pustile na ljudeh velik pečat. V ljudskem izročilu se je ohranilo veliko pripovedi, spominov in krajev iz tistega obdobja, povezanih s francosko zasedbo. Nekatere so zgodovinsko utemeljene, druge so postale legenda. O navzočnosti Francozov med ljudmi pripoveduje razstava Gorenjskega muzeja v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju z naslovom Bi ga zibali ali zvrnili? 210 let od konca Ilirskih provinc. Na ogled bo do konca februarja prihodnje leto.
Shakespeare se z decembrsko premiero uprizoritve komedije Kar hočete, v režiji Janusza Kice, vrača na oder ljubljanske Drame, kjer je bil prvič uprizorjen natanko pred sto leti.
Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.
V Muzeju novejše zgodovine Celje je še do 8. februarja na ogled kulturno-antropološka razstava o pogubnih navadah in boljših praksah o tem, kar delamo vsi in delamo vsak dan, z naslovom Stran pa ne bomo metal. Razstava spomni na vnovično uporabo stvari, na to, da se stvari lahko popravi ali shrani. Zamisel za razstavo je prišla iz evropskega projekta Throwaway, ki ga koordinira Hiša evropske zgodovine iz Bruslja. Tam so pripravili razstavo o smeteh, v Celju pa so šli v drugo smer in obiskovalcem razstave pokazali, da se da tudi drugače, ne samo smetiti.
Neveljaven email naslov