Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 23. Festivalu dokumentarnega filma si med številnimi odličnimi filmi lahko ogledate tudi romunski dokumentarec Acasa, moj dom. Prizori, za katere je težko verjeti, da so posneti v tem tisočletju, pripovedujejo zgodbo, ki nagovarja tudi k razmisleku o sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, za katere je prav tako težko verjeti, da so še vedno tako močno usidrane v našo realnost. Z režiserjem dokumentarca Acasa, moj dom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Pogovor z Radujem Ciorniciucom, režiserjem dokumentarnega filma Acasa, moj dom, ki se predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma
Radu Ciorniciuc je romunski režiser, ki se s filmom Acasa, moj dom predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma. Leta 2016 je sprva nameraval posneti krajšo reportažo o tem, kako hoče vlada veliko neugledno področje ob rečni delti v bližini središča Bukarešte spremeniti v privlačen urbani park. Na področju, ki je v resnici postalo odlagališče odpadkov, so biologi namreč ugotovili, da obstaja izjemno bogat ekosistem, v katerem živijo nekatere izjemno redke živalske vrste. Potem pa je snemalno ekipo presenetil prizor, ki je radikalno spremenil njihove načrte. Med enim od snemalnih dni so namreč srečali dva zelo nenavadna fanta, otroka sta bila samo kakšnih sto metrov stran od središča Bukarešte na pol gola, imela sta dolge lase. Iz predvidene kratke reportaže je nato nastal film, ki so ga snemali štiri leta. Vzpostavitev parka je za družino pomenila konec idiličnega vsakdana in selitev v stanovanje v mesto ter začetek šolanja.
"Ti otroci še nikoli niso videli teči vode iz pipe, še nikoli niso videli tople vode, še nikoli niso uporabljali stranišča, niso hodili v šolo, niso poznali osnovne higiene in niso imeli nobenih dokumentov. Sploh niso vedeli, da so Romi, to so izvedeli, ko so prišli iz parka in so jih začeli zmerjati sosedi. Govorili so jim: 'Cigani, pojdite stran, nočemo, da se igrate tukaj!' Tak odnos so imeli tudi v nekaterih ustanovah. Še veliko dela nas čaka. In na žalost tega ne vidimo samo v Romuniji, nestrpnost do manjšin lahko opazimo povsod po svetu." – Radu Ciornicius
Med snemanjem filma Acasa, moj dom je ekipa morala premagati številne izzive.
"Večina izzivov ni prišla od družine, ampak od oblasti in drugih ljudi, ki niso bili vedno najbolj strpni do družine. V vsej vzhodni Evropi, ne samo Romuniji, je mogoče opaziti ogromno nestrpnosti, če ne kar rasizma, proti manjšinam na sploh. Romska skupnost je že stoletja predmet zlorab in še vedno je. Rasizem je globoko zakoreninjen v naši družbi in očitno se kaže tudi v tem, kakšen odnos ima oblast do te manjšine."
Snemanje dokumentarca je postalo tudi socialni projekt. Ustvarili so platformo, v kateri so sodelovali števili psihologi, zdravniki, socialni delavci, učitelji in drugi, s katero so želeli pomagati družini, da bi se lažje prilagodila na življenje v mestu.
"Demokracija je proces, ki se nikoli ne ustavi. Dokler se bomo s svojimi zgodbami in svojim delom upirali kolesju, ki nas skuša nadzorovati in ustvarjati neetični dobiček od nas kot družbe, dokler bo obstajalo nasprotovanje temu, smo na dobri poti. Tudi svoj film dojemam kot obliko opozicijo vsemu temu sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, ki vse bolj rastejo v naši družbi."
Na 23. Festivalu dokumentarnega filma si med številnimi odličnimi filmi lahko ogledate tudi romunski dokumentarec Acasa, moj dom. Prizori, za katere je težko verjeti, da so posneti v tem tisočletju, pripovedujejo zgodbo, ki nagovarja tudi k razmisleku o sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, za katere je prav tako težko verjeti, da so še vedno tako močno usidrane v našo realnost. Z režiserjem dokumentarca Acasa, moj dom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Pogovor z Radujem Ciorniciucom, režiserjem dokumentarnega filma Acasa, moj dom, ki se predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma
Radu Ciorniciuc je romunski režiser, ki se s filmom Acasa, moj dom predstavlja na 23. Festivalu dokumentarnega filma. Leta 2016 je sprva nameraval posneti krajšo reportažo o tem, kako hoče vlada veliko neugledno področje ob rečni delti v bližini središča Bukarešte spremeniti v privlačen urbani park. Na področju, ki je v resnici postalo odlagališče odpadkov, so biologi namreč ugotovili, da obstaja izjemno bogat ekosistem, v katerem živijo nekatere izjemno redke živalske vrste. Potem pa je snemalno ekipo presenetil prizor, ki je radikalno spremenil njihove načrte. Med enim od snemalnih dni so namreč srečali dva zelo nenavadna fanta, otroka sta bila samo kakšnih sto metrov stran od središča Bukarešte na pol gola, imela sta dolge lase. Iz predvidene kratke reportaže je nato nastal film, ki so ga snemali štiri leta. Vzpostavitev parka je za družino pomenila konec idiličnega vsakdana in selitev v stanovanje v mesto ter začetek šolanja.
"Ti otroci še nikoli niso videli teči vode iz pipe, še nikoli niso videli tople vode, še nikoli niso uporabljali stranišča, niso hodili v šolo, niso poznali osnovne higiene in niso imeli nobenih dokumentov. Sploh niso vedeli, da so Romi, to so izvedeli, ko so prišli iz parka in so jih začeli zmerjati sosedi. Govorili so jim: 'Cigani, pojdite stran, nočemo, da se igrate tukaj!' Tak odnos so imeli tudi v nekaterih ustanovah. Še veliko dela nas čaka. In na žalost tega ne vidimo samo v Romuniji, nestrpnost do manjšin lahko opazimo povsod po svetu." – Radu Ciornicius
Med snemanjem filma Acasa, moj dom je ekipa morala premagati številne izzive.
"Večina izzivov ni prišla od družine, ampak od oblasti in drugih ljudi, ki niso bili vedno najbolj strpni do družine. V vsej vzhodni Evropi, ne samo Romuniji, je mogoče opaziti ogromno nestrpnosti, če ne kar rasizma, proti manjšinam na sploh. Romska skupnost je že stoletja predmet zlorab in še vedno je. Rasizem je globoko zakoreninjen v naši družbi in očitno se kaže tudi v tem, kakšen odnos ima oblast do te manjšine."
Snemanje dokumentarca je postalo tudi socialni projekt. Ustvarili so platformo, v kateri so sodelovali števili psihologi, zdravniki, socialni delavci, učitelji in drugi, s katero so želeli pomagati družini, da bi se lažje prilagodila na življenje v mestu.
"Demokracija je proces, ki se nikoli ne ustavi. Dokler se bomo s svojimi zgodbami in svojim delom upirali kolesju, ki nas skuša nadzorovati in ustvarjati neetični dobiček od nas kot družbe, dokler bo obstajalo nasprotovanje temu, smo na dobri poti. Tudi svoj film dojemam kot obliko opozicijo vsemu temu sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, ki vse bolj rastejo v naši družbi."
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.
O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.
''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.
Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.
Premiera plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Bergerja in produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu. Še do 27. januarja 2016 bo trajala prenova in selitev stalne zbirke Narodne galerije, kjer sicer še vedno zbirajo sredstva za dokončen odkup slike Jožefa Petkovška Perice ob Ljubljanici.
Nocoj ob 21.30 si lahko na I. programu Televizije Slovenija premierno ogledate dokumentarni film Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda; posnet je bil po scenariju Mateje Rosa in Maruše Prelesnik Zdešar ter v režiji Marka Naberšnika.
''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.
Tokrat v Kulturnicah o novih knjiigah domačih avtorjev. To so: ''Telo iz črk'' Milana Dekleve, ''Besede nad oblaki'' Evalda Flisarja, ''Mali nočni kvartet'' Vinka Möderndorferja, ''Garaže'' Urbana Vovka. Vse štiri knjige so v teh dneh izšle pri Cankarjevi založbi.
Tokrat v Kulturnicah o reviji Outsider, ki presega meje in tokrat v središče postavlja ... fantazijo (ne le v arhitekturi)!
''Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta'' je nova knjiga avtorice televizijske novinarke, urednice in publicistke Darje Korez Korenčan, ki je tudi prva knjiga o ustni harmoniki pri nas. Izšla pri založbi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med novostmi z glasbenega področja so tudi: notna zbirka za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja in notna zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik.
Bogoslav Kalaš: Stroj za slikanje, pregledna razstava v Moderni galeriji; likovna zbirka Riko s 13. edicijo razstave v galeriji Miklove hiše; Dober dan, gospod predsednik: intermedijski projekt mozaicista Andreja Koruze v Layerjevi hiši.
Praznovanje dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra bo danes zvečer v Slovenski Kinoteki sklenila prva projekcija restavrirane in digitalizirane različice filma ''Sedmina'', tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969. Danes ob svojem 70. jubileju bo arhitekt, fotograf in ilustrator Janez Pukšič v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom ''Videl sem''.
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
65-letnica delovanja Slovenskega ljudskega gledališča Celje – počastitev jubileja s predstavo Vinka Möderndorferja ''Nostalgična komedija'' ''Znani in neznani France Mihelič'' in ''Zbirka v nastajanju'' članov Združenja umetnikov Škofja Loka v prenovljenih prostorih Miheličeve galerije v Kašči ''Veno Pilon – Ferrania, barvni diapozitivi'' – razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Predstava Bine Štampe Žmavc O petelinu in pavu na odru Šentjakobskega gledališča, ki decembra obeležuje 95.obletnico delovanja. 18 let delovanja pa bodo kmalu praznovali pri založbi Sanje, kjer so danes predstavili literarni prvenec raziskovalnega novinarja, vojnega poročevalca in avtorja odmevnih dokumentarnih oddaj Erika Valenčiča. V romanu »Sence ne gorijo« Valenčič izpostavlja pojav levičarskega ekstremizma.
V okviru projekta ''Zgodbe, ki lahko spremenijo svet'' založbe Beletrine so izšle štiri knjige: ''Burmanski dnevi'' Georga Orwella, ''Zlo pride s severa'' Fulvia Tomizze, ''Mercier in Camier'' Samuela Becketta in ''Citadela'' Antoinea de Saint-Exuperyja.
Neveljaven email naslov