Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
V oddaji Prostor smo se odpravili v predverje beneškega Arzenala, velikega, morda celo največjega razstavnega prostora sodobne umetnosti na svetu, ki pa je del gigantske likovne manifestacije 59. nebeškega bienala.
Po istoimenskem filmu bodo nocoj v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani premierno uprizorili predstavo TV-mreža. Satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo, je po scenariju Paddyja Chayefskega leta 1976 režiral Sidney Lumet. Film je na 49. podelitvi oskarjev dobil 4 nagrade: oskarja za izvirni scenarij in tri za igralske stvaritve.
V Ljubljani se bo začel mednarodni festival žanrskega filma Kurja polt 2022. Odprtje festivala bo ob 20.30 uri v Kinodvoru s projekcijo filma Slab dan v Black Rocku Johna Sturgesa. Letošnji, deveti festival se po lanski hibridni različici vrača v kino: v dvorani Kinodvora in Slovenske kinoteke, z izborom filmov različnih zvrsti in s spremljevalnim programom. Potekal bo do nedelje, 24. aprila.
"Verjamem, da se ljudje za stvari ne bomo bojevali in nam zanje ne bo mar, če jih ne bomo imeli radi." Tako pravi britanski fotograf Simon Norfolk. Čeprav je več kot 20 let delal na vojnih območjih od Afganistana do Severne Irske, se nima ne za fotoreporterja niti za vojnega fotografa. Zanimajo ga posledice spopadov, kaj so ti pustili na nekem območju in kaj je v nekdanjih britanskih kolonijah ostalo od Britanskega imperija. Rad reče, da je bolj kot fotograf arheolog. Zadnja leta se ukvarja s fotografiranjem posledic podnebnih sprememb, predvsem ledenikov. Ljudi želi prepričati, da bi se ob pogledu na njegove fotografije v ledenike zaljubili in tako spremenili svoj odnos do narave. Fotografije iz dveh serij Simona Norfolka so na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani na razstavi TALJENJE Podobe podnebnih sprememb.
Peter Baroš je vodja SIGIC – Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki se ukvarja s predstavljanjem in promocijo slovenske glasbe doma in na tujem. Je koordinator iniciative za glasbeni izvoz slovenske glasbe Music Slovenia, v imenu SIGIC-a sodeluje tudi pri snovanju konferenčnega programa showcase festivala MENT Ljubljana. Na mednarodni ravni je dejaven v zvezi HEMI, ki združuje 9 držav vzhodne, centralne in jugovzhodne Evrope in si prizadeva za uravnotežen razvoj in enake možnosti za evropski glasbeni sektor. Je podpredsednik svetovnega združenja glasbenoinformacijskih centrov IAMIC in je tudi osrednji producent prireditve Praznik glasbe, slovenske različice Fete de la Musique, ki vsako leto 21. junija po vsem svetu zaznamuje svetovni dan glasbe. Po izobrazbi je diplomirani filozof in sociolog kulture. Več let je deloval kot svetovalec za glasbo na Ministrstvu za kulturo, širši javnosti pa je poznan tudi kot saksofonist in klaviaturist skupine Zaklonišče prepeva. Kakšno je njegovo priporočilo za poslušalce in poslušalke Vala 202?
V Mariboru je bila včeraj prva javna predstavitev najnovejšega, že 12. romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom Ob nastanku sveta. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto. V zgodbi se prepletajo zgodovinski dogodki, sanjski prizori, biblijske zgodbe in otroški spomini protagonista Danijela.
Prijatelji bodo prijatelji je naslov razstave v Centru in Galeriji P 74 v Ljubljani, ki je tudi uvod novega raziskovalnega projekta o področjih vizualne umetnosti in kulture v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v Sloveniji. Do konca aprila je na ogled izbor del predstavnikov kontrakulture šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let Aleša Kermaunerja, Matjaža Hanžka, Vojina Kovača Chubbyja, Ivana Volariča-Fea, Draga Dellabernardine in Daliborja Borija Zupančiča ter predstavitev ljubljanskega društva Forum.
Pretekli teden je minilo 30 let od začetka obleganja Sarajeva, to se je začelo 5. aprila 1992 in je trajalo 1.425 dni. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so se z razstavo z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, na ogled bo do 8. maja, spomnili na takratne dogodke z osebnimi spomini pregnancev iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred tremi desetletji zatekli v Slovenijo. Gre za prvi del razstave, drugi del bo na ogled v Galeriji Vodnikove domačije, ki je pred tremi desetletji, podobno kot KUD Franceta Prešerna, pregnancem ponudila prostor za umetniško ustvarjanje, ljudje namreč takrat niso imeli prav veliko možnosti za vključevanje v družbo. Razstava v Galeriji Vodnikove domačije bo na ogled od 14. aprila do 5. junija.
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta, Maja Žunič Fabjančič, nam danes v branje priporoča tole.
Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Deluje kot prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove.
V prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart na Trubarjevi v Ljubljani je od 1. aprila na ogled razstava Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Lahko pa se odpravite tudi na ogled muzikala. Laibach bo ta petek v Cankarjevem domu še zadnjič v Ljubljani nastopil v muzikalu po motivih in besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja Wir sind das Volk – Mi smo narod.
V svežnju leposlovnih novosti novomeške založbe Goga so izvirna dela slovenskih avtorjev in dva prevoda: zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, zbirka esejev Gorana Vojnovića Zbiralec strahov, roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta, prva evropska zbirka pravljic Giambattiste Basileja Zgodba zgodb in osrednje delo Franceska Petrarce Canzoniere.
"Ko enkrat lutkarija zleze pod kožo, si izgubljen, ne moreš več iz tega in konec," se glasi eden izmed citatov Saše Kumpa. Slikar po izobrazbi je v začetku 50. let prejšnjega stoletja postal član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je služboval kot scenograf, tehnični vodja in vodja lutkovnega odra vse do upokojitve ter v tem času oblikoval več kot 200 scenografij. Zapisal pa se je tudi lutkam. Pravzaprav velja za začetnika lutkarije v Kranju. V prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine na Tomšičevi ulici številka 7 je zdaj na ogled razstava Lutke dveh prijateljev z lutkami, ki jih je Saša Kump ustvaril za Cveta Severja in za vse druge, ki so se nekoč ukvarjali z lutkami.
Haidy Kancler je v prvi vrsti filmska režiserka. Na zadnjem Festivalu dokumentarnega filma smo lahko gledali njen film Smučarske sanje o puncah iz Afganistana, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in priložnost dobijo v Evropi. Je pa tudi velika ljubiteljica kolesarstva, na specialki in kot navijačica. Že nekaj let, vsako leto tudi na Giru, oblikuje tudi ženske kolesarske drese. Kaj pa Haidy Kancler priporoča v branje? Če ste za dobro kriminalko bo njeno priporočilo pravo za vas..
Francis Kere je Pritzkerjev nagrajenec za leto 2022, prvi arhitekt iz kakšne od afriških držav, ki je kadarkoli prejel najprestižnejšo nagrado v svetu arhitekture. Primerjajo jo celo z Nobelovo nagrado. Rojen v Burkina Fasu, danes pa živi in ustvarja v Berlinu.
Kuratorska razstava v Mestni galeriji Nova Gorica in uvodna razstava sezone 2022/2023 v Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani.
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled občasna razstava o ženskah, ki ne govori o znanih posameznicah, ki so pisale zgodovino, ampak o vseh ženskah danes. Avtorica razstave Urška Repar je izbrala teme, ki ženske zadevajo v različnih obdobjih življenja in na različnih področjih. Od odraščanja in bremena, ki ga to prinaša, do dela, tudi tistega neplačanega, poudari tudi zgodovino molka o nasilju nad ženskami. Obiskovalke razstave so po večini ženske, ki se ob ogledu spomnijo svojih izkušenj, posamezni obiskovalci pa na marsikatero temo iz sveta žensk začnejo gledati drugače.
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je postala koordinator nove evropske arhitekturne platforme LINA. Osrednja slovenska visokošolska ustanova za arhitekturo je v platformo, ki bo podpirala mlade strokovnjake, povezala 28 evropskih in sredozemskih organizacij.
Bi si mislili, da obstaja fotografija brez fotoaparata? V Mali galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo mladi umetniki in umetnice, ki z drznimi eksperimenti v sicer klasične fotografske tehnike vnašajo sveže slikarske ali pa celo kiparske koncepte in še kaj. Na skupinski razstavi Onkraj objektiva, ki se odpre danes, se srečamo z deli Anje Seníčar, Blaža Rojsa, Tilyen Mucik [tíljen múcik], Andreja Lamuta, Jošta Dolinška in Sare Rman.
Mariborski slikar Oto Rimele razstavlja svoja dela v Galeriji mesta Ptuj, v galeriji Cukrarna v Ljubljani pa osrednja letošnja razstava predstavlja izbor del generacijsko različnih umetnic.
Neveljaven email naslov