Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
V Filmogledu se bo Nina Zagoričnik pogovarjala z Agato Tomažič, ki piše in promovira znanost na ZRC SAZU, kjer se ukvarja s promocijo raziskovalnih rezultatov. Je tudi pisateljica in velika ljubiteljica filmov italijanskega režiserja Paola Sorrentina. “Začelo se je s filmom Il Divo, ta film je čudovita vizualna in zvočna razglednica osemdesetih in tega obilja, ki je seveda vladalo v Italiji. Drugi film je Neskončna lepota, tudi zadnji film Paola Sorrentina Oni priporočam zaradi zgodbe kot tudi zaradi igralcev.”
23. festival Zmaj ‘ma mlade v Postojni, ki se bo začel s koncertom furlanske zasedbe Radio*Zastava, bo letos, pravi organizator – Mladinski center Postojna – malce drugačen kot prejšnja leta. V prestolnici se nadaljuje 67. Ljubljana Festival z razstavo ”Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje” in gostovanjem gledališča LDM Novaa scena iz Sankt Peterburga, včeraj pa se je začel 5. mednarodni festival kratkega filma FEKK, ki bo do sobote predstavil program domačih in tujih kratkometražnih filmov.
V Filmugledu se Nina Zagoričnik pogovarja s filmskim režiserjem Matjažem Ivanišinom.
V Novem mestu so se včeraj začeli jubilejne 20. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty. Ta je doslej v dolenjsko prestolnico pritegnil več kot tisoč udeležencev z vsega sveta in več kot 60 mentorjev. V letošnjih glasbenih delavnicah glasbeno znanje v desetih kategorijah izpopolnjujejo udeleženci iz desetih držav.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Luka Novak, pisatelj in založnik ter avtor nedavno izdane knjige Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij.
Čeprav so že nekatere jamske poslikave skušale upodobiti živali v gibanju, pa za prvi animirani film velja film Humorous Phases of Funny Faces iz leta 1906. Pri nas so bili pogoji za animirani film izpolnjeni šele po letu 1945 z razmahom organizirane filmske produkcije, a po besedah predsednika Društva slovenskega animiranega filma Matije Šturma lahko o povečani produkciji in naših uspešnih mednarodnih projektih govorimo šele zadnjih deset let. Sicer pa lahko domače animirane filme večkrat ujamete v ljubljanskem Kinodvoru, pri njihovi produkciji sodeluje tudi naša nacionalna televizija, za vzgojo in približanje tega žanra mladim skrbi tudi samo Društvo slovenskega animiranega filma, nikakor pa ne gre izpustiti niti mednarodnega festivala Animateka. Prva se je zgodila leta 2004, leta 2015 pa je zaživela še njena poletna izvedba in se v Ljubljani dobro prijela. Kot pravi Sanja Čakarun s festivala Animateka, se zdi dogodek ljub tudi ustvarjalcem tega, saj v poletno Ljubljano prinese brezplačne in kakovostne vsebine.
Ali ste si kdaj zapomnili film samo zaradi glasbe, ali glasbo zaradi filma? Na to vprašanje tokrat odgovarja arhitekt Boštjan Vuga
Roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starove je brezčasno delo, prevedeno v več kot 20 jezikov. V Slovenj Gradcu pa se v četrtek, prvega avgusta, začenja četrti mednarodni festival kratkega neodvisnega filma SHOTS.
Na vprašanje "Kateri film si je zapomnil zaradi glasbe, oziroma glasbo zaradi filma?" odgovarja filmski kritik Andrej Gustinčič.
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
V poletnih Kulturnicah smo si zamislili Filmogled, v katerem sprašujemo “ali ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali pa glasbo zaradi filma”, na to vprašanje odgovarja filmski publicist Stojan Pelko.
''Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu'' je naslov razstave, ki si jo v poletnih dneh lahko ogledate v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Slovenj Gradcu so razstavljena dela 20 avtorjev. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani pa serija Prepih, ki poudarja sveže ideje na področju sodobne umetnosti, na razstavi predstavlja deli videoumetnice Maje Hodošček.
Ste si kdaj zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma!? S tem vprašanjem bomo nanizali zanimive filmske zgodbe in avtorje glasbe. Varja Močnik, urednica programa Slovenske kinoteke pravi, da je zanjo glasba vedno ultimativna magdalenca, pri filmski glasbi pa je malce drugače:
Filmogled: katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Odgovarja Varja Močnik, vodja programa Slovenske kinoteke
V Kopru se je sinoči začel mednarodni festival uličnega gledališča PUF, ki že 17-to leto polni prizorišča na prostem in razveseljuje vse generacije. Trajal bo vse do konca avgusta, ko bo tudi na podeželju. Poletje v Škofji Loki je tudi tokrat obogatil festival In Memoriam profesor Peter Hafner, ki ga odlikuje raznovrstni program in bogat izbor glasbenih žanrov. Enajsti festival bo v soboto gostil tudi izraelsko indie pop senzacijo, skupino Lola Marsh.
V Muzejski galeriji koprskega pokrajinskega muzeja je na ogled razstava z naslovom Leto po veliki svetovni moriji. Ta predstavlja krvave boje na Soški fronti in posledice bojev, s katerimi so se soočali ranjenci in zdravstveno osebje v zaledju fronte.Tudi z drugim dogodkom ostajamo na Primorskem, a na njenem severnem delu.V najvišje ležeči vasi tega dela Slovenije, na Vojskem, se je leta 1914 na domačiji pri Smodinu rodil Črtomir Šinkovec. Ta konec tedna se bodo nanj spomnili z dogodkom, ki se ga bodo udeležili pesniki različnih generacij in ki ne bo posvečen le človeku peresa z Vojskega, pač pa tudi ljubezni do slovenskega jezika in slovenskih krajev.
Knjiga Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki desetih zgodb nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi in stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.
Letošnje festivalsko poletje na Sotočju pri Tolminu je včeraj z delavnicami in kinom odprl dvajseti mednarodni glasbeni festival Kreativni tabor Sajeta – Art & Music Festival, ki tudi tokrat povezuje različne umetniške ustvarjalne prakse in izkušnje, osrednje mesto ima glasba. Do nedelje, 7. julija, bo gostil številne glasbenike in umetnike z različnih koncev sveta.
S pesniškim potovanjem z naslovom ''Stopiva v dež' se bo v Vili Vipolže začel letošnji 10. festival Sanje v Medani. Ob začetku so izšle tri festivalske knjige. Festival Sanje v Medani bo tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – danes, jutri in v nedeljo –, prepletal besede poetov z glasbo ter gostil ustvarjalce in ustvarjalke iz Slovenije in tujine.
Nova Gorica je spet gostiteljica mednarodnega srečanja saksofonistov, letos že 23-ega. Mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine bodo tako z udeležbo na delavnicah in mojstrskem tečaju ter na festivalu močno popestrili poletni utrip mesta in okolice. Po včerajšnjem otvoritvenem koncertu bo festival na različnih prizoriščih ponudil še šest koncertov domačih in tujih glasbenikov. Vse do 1. julija bo mesto v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznih drugih sodobnih slogov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti.
Neveljaven email naslov