Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:

Naloga politike ni, da nas zabava

Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."

''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''

Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?

''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''

Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.

''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''

Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.

''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''

Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.

''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?

''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''