Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Naloga politike ni, da nas zabava
Politika je postala medijski spektakel. Kaj jo je depolitiziralo, zakaj v njej zmaguje domačijskost? Kako političarke in politiki uprizarjajo svoje ženskosti in moškosti? Tudi na ta vprašanja išče odgovore dr. Deja Crnović, sociologinja, raziskovalka, publicistka in novinarka, avtorica knjige Politika kot medijski performans, v kateri je največ pozornosti posvetila Borutu Pahorju in njegovi nenavadni kampanji leta 2012. Pod drobnogled je vzela še Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Politika je vse bolj personalizirana, uprizarjanje spola in razreda pa nadomešča ideološke opredelitve. "V politiki ima delitev na levo in desno slabšalni prizvok, zato je v njej cel kup nadstrankarskih akterjev in akterk."
''V takem prostoru postanejo uprizarjanja spola in razreda zelo pomembna, saj se na kaj drugega ne moremo več opreti, ko se odločamo, koga bi volili.''
Katere ženskosti in moškosti so zadnje čase v politiki bolj zaželene?
''Ženskam vse škodi, vse se lahko uporabi proti njim. Najvarnejši način uprizarjanja je tradicionalna ženskost, da je mati, da je žena ... Od žensk v politiki se ne pričakuje kompetenc, zastopanja vrednot, ampak je njena vloga, čeprav je v javnem prostoru, še vedno zelo tradicionalna.''
Pri moškostih pa je stvar bolj kompleksna. V zadnjem desetletju v ospredje spet prihaja retromoškost. Dr. Deja Crnović v knjigi, ki temelji na njeni doktorski disertaciji, omenja tudi banalizacijske sile. Če želi politik (ali medij) pridobiti veliko volivk in volivcev, se mora znebiti ostrine, vsega, kar razvaja, ukvarjati se mora s temami, ki so vsem všeč, kar pomeni, da pušča ob strani pomembne teme, da ostane brez vsebine.
''Zdi se mi, da javnost lažje odpusti politiku slab zakon kot pa slabo zakonsko zvezo.''
Dr. Deja Crnović opozarja, da se javnost preveč ukvarja z zvezdniškimi političarkami in politiki, zato gre mimo nje veliko pomembnih stvari.
''Največja nevarnost je, da dovolimo, da se stvari dogajajo mimo nas. Politikom smo podelili to možnost, da delujejo brez odgovornosti.''
Z vsem tem se politika depolitizira; to je politika, v kateri se političarke in politiki opredeljujejo kot nelevi, nedesni, nadstrankarski, neideološki.
''To pomeni, da nas ne zastopajo, da večinoma zastopajo interese kapitala.''
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi naredili korak naprej?
''Politika bi se morala politizirati, začeti bi se morali spraševati, katere vrednote kdo zastopa. Ko se ukvarjamo s tem, katera političarka ali politik nam je bolj všeč, izvolimo v parlament ljudi, ki ne zastopajo naših interesov, interesov javnega dobrega.''
Člani mednarodnega plesnega ansambla EnKnapGroup bodo v centru kulture Španski borci v Ljubljani jutri premierno predstavili dva avtorska projekta, ki prepletata različne medije in discipline. Avtorja dua ''Kar ostane (What Remains)'' sta Tamás Tuza in Ana Štefanec. ''Kaj se zgodi, ko se dotakneš (What Happens When You Touch It)'' so svojo predstavo naslovili Luke Thomas Dunne, Bence Mezei in Ida Hellsten. Nove knjižne izdaje zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa je predstavil urednik Andrej Blatnik.
Te dni na postajah pariškega metroja razstavljata dva slovenska umetnika: Uroš Amram in matej Andraž Vogrinčič. Oba umetnika so v sodelovanju z Galerijo Fotografija povabili organizatorji 4. edicije festivala mlade evropske fotografije "Circulations". Gostja v oddaji je Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografija. V oddaji pa tudi o križih in težavah Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Gostje: Klemen Ramovš, Jerko Novak in Kaja Draksler.
Novosti celjske Mohorjeve družbe: Fulvio Tomizza, Mladoporočenca z ulice Rosseti in George Sand, Hudičeva mlaka. Paraliterarna organizacija IDIOT pa je k sodelovanju povabila literarne ustvarjalce s celotnega območja nekdanje skupne države.
Napoved razstave Crystal C v Tobačnem muzeju in Galeriji Vžigalica, ki jo je pripravil Jaša, eden najbolj prodornih umetnikov mlade generacije. V oddaji pa vas opozorimo tudi na nekatere dogodke ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Kralja na Betajnovi. Novo interpretacijo Cankarjeve drame, ki je že 37-a po vrsti, na oder postavlja režiser Eduard Miller. Kralja na Betajnovi, fabrikanta Jožefa Kantorja, igra Jernej Šugman. V predstavi, ki je koprodukcija mariborske in ljubljanske Drame, tudi nastopajo igralci iz obeh gledališč. Razstave: ''Umetnost osvobaja'' v galeriji Equrna; "Pozor, delo!" v Slovenskem etnografskem muzeju; ''Teta Raša'' vizualne umetnice Petre Varl v koprski galeriji Loža; ''Spregledano'' v ptujski Miheličevi galeriji; ''Moč gline'' v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
S premiero z naslovom ''When – Kdaj'' italijanska skupina Motus gostuje v Zavodu za sodobno umetnost Aksioma v Ljubljani. Predstava je del 'dela v nastajanju' z naslovom ''2011–2068, politična žival (2011–2068 animale politico)'', niza uprizoritvenih akcij, gostovanj in delavnic, ki potekajo na različnih koncih Evrope in severne Amerike. V Slovenskega etnografskega muzeja se začenjajo Prozni mnogoboji, ki že tradicionalno naznanjajo festival Fabula - Literature sveta.
Slovenska matica praznuje 150 let, v Cankarjevem domu bo nastopil Igor Matković, V objemu gora pa je nov mladinski planiski film.
Razstava z naslovom Bivanje: Orbita - Vsakdanjik v vesolju, ki bo do konca leta na ogled v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, ter ljubljanska premiera lutkovne predstave Alica v čudežni deželi.
Koncert Draga Misleja z Narodno-osvobodilnim bandom v Cankarjevem domu. Na razstavi o podvodni fotografiji v Slovenskih Konjicah se bo predstavil Arkadij Popovič.
Tokrat o dveh premierah, Sva v Kulturnici, Hlapci se ženijo v gledališču Glej, in o praznovanju Staregare.
V Sloveniji bo te dni gostoval francoski avtor in ilustrator Herve Tullet, avtor priljubljene zbirke slikanic Turlututu, ki bo zaživela na odru LGL. V Mariborskem lutkovnem gledališču so na oder postavili "Praktične nasvete za pridne otroke", v SNG Drama in balet Ljubljana pa opereto Netopir. V Murski Soboti pa so odprli razstavo likovnih umetnikov.
Tudi o priznanju za življenjsko delo JSKD Dragici Breskvar Vesković in fotografski razstavi Nostalgija Deborah Beer.
Tokrat o razstavi Govoreče roke, o literarnem večeru Zveze društev slepih in slabovidnih, knjigi Umetne muhe in druge laži in razstavi Umirajoče lepotice.
Konec tedna sta bili v prestolnici dve premieri mladih ustvarjalcev, Sva v Biteatru in Hlapci se ženijo v Gleju.
Predstavili smo novosti Študentske založbe in se posvetili koncertu dueta Silence.
V ptujskem mestne gledališču bodo na oder postavili prvo premiero letos, Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco, v ptujskem mestem kinu pa film Izgubljen, da najden. V etnografskem muzeju pa so odprli razstavo Gandhi - Življenje v fotografijah.
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Neveljaven email naslov