Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.
Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.
V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.
Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.
France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.
9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.
V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.
Letos zaznamujemo 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Na ti dve obletnici bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb.", katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Nekatere zgodbe so že objavljene na spletnem portalu rtvslo.si. Vodja projekta je Dragan Barbutovski, sicer direktor British Councila v Sloveniji.
Danes ob 22.05 bo na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS premiera radijske igre »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce, o usodi Marine Melhiorce, ki ni le tihotapila živega srebra, pač pa je za zdaj tudi najstarejša poimensko znana prekupčevalka s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega. Radijska igra je nastala na podlagi monodrame, v kateri v vlogi Melhiorce nastopa idrijska igralka Metka Pavšič.
Manica Musil že vrsto let ustvarja avtorske slikanice in z njimi osvaja tuje založbe, mednarodni trg in mlade bralce. V večini slikanic nastopajo živali, saj ji to omogoča več ustvarjalne svobode. Trinajst slikanic, med njimi so Koza Cilka, Pobalinska pujsa, Čarobna školjka, Komar Janez in novejše Lev Robi, Slon Stane, Mravljinčar Franc ter Midva sva pujsa, so izšle v 13 prevodih. Avtorica sicer ne šteje držav, v katerih so že izdali njene slikanice, a jih imajo poleg mnogih evropskih držav tudi na Kitajskem, v Turčiji, Pakistanu, Indiji, Braziliji in še kje. Posneti risanke po slikanicah Manice Musil je najnovejši projekt, na to pa uspešna mariborska avtorica še vedno čaka, a naj bi ga slovenski ustvarjalci uresničili, in to v sodelovanju s tujimi koproducenti.
Razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki
"Nema odmora, dok traje obnova!" je eden izmed stavkov, ki je v besednjaku ostal iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko je obnovo takratne države zaznamovalo udarniško delo. Temu je posvečena tudi razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, ki jo je z dokumenti iz arhivov in časopisnimi poročili pripravila zgodovinarka Gorenjskega muzeja Marija Kos. Kot pravi, so to bili časi, ki so bili prežeti z evforijo, graditvijo nove države izjemno delovne generacije, novo politično ideologijo in velikimi pričakovanji, ki pa so na koncu marsikomu prinesla lahko tudi velika razočaranja. Razstava bo na ogled do 11. junija 2022.
Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.
Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Od Hutterjevega bloka v centru do pravkar dograjene soseske Pod Pekrsko gorco na drugi strani mesta v kontekstu razstave Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki se v prilagojeni različici seli v Maribor.
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.
V Narodnem muzeju Slovenije so odprli virtualno razstavo Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine, ki je nastala v okviru evropskega projekta Arheološke eKrajine Podonavja in bo odslej del stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov. Na njej predstavljajo najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi. Tako je mogoče ob pomoči posebnih oča ali računalniških tablic doživeti železnodobna in rimska naselja. V železnodobnem gradišču Ulaka lahko obiskovalci muzeja virtualno obiščejo kovačijo in si ogledajo kovaško orodje, ognjišče in talilnico. V avstrijski višinski naselbini vstopijo v gomilo, si ogledajo ritualne predmete in se udeležijo pogrebnega rituala.
Na spletnem portalu rtvslo.si si lahko preberete prvo zgodbo projekta "30 let. 30 zgodb.", v katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Letos namreč obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Uredništvo nad tem literarnim projektom je prevzela Renata Zamida, sicer vršilka direktorice Centra Rog in naša današnja sogovornica v rubriki Knjižno priporočilo.
Neveljaven email naslov