Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
V tokratnih Kulturnicah izpostavljamo slovenski prevod Psihologije totalitarizma. Kakšno vlogo imajo v totalitarizmu narcisoidnost, strah in objekt tesnobnosti?
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Njegova prva zbirka poezije Relikvije dihanja je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Nova pesniška zbirka Uho pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina. V pogovoru tudi o tem, zakaj jo je poimenoval Uho.
V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.
Sredi Beneške lagune, na otoku Lido, se začenja znameniti Beneški filmski festival. Ne samo največji otok Lido, tudi preostali manjši otoki bodo gostili filmske ustvarjalce in vse, ki jih film zanima.
Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.
Začenja se sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnja krovna tema festivala je mir. Kakor opozarja programska vodja festivala Barbara Rajgelj: "Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je neko trajno prizadevanje za pravičnost." Tridnevni festival, ki se bo zaključil v soboto, bo na več prizoriščih v Ljubljani ponudil številne pogovore, ki jih bo povezovala krovna tema miru. Festivalski noči pa se bodo zaključile z, kakor navajajo organizatorji, fenomeni postklubske, eksperimentalne in (pre)drzne elektronike. Ob festivalu pa ves čas poteka razstava z naslovom: “Prostovoljci in prostovoljke v boju za življenje in svobodo”. Dobrodelna razstava ukrajinskih umetnikov in umetnic, ki želi povečati vidnost običajnih in hkrati izjemnih ljudi ter izkazati spoštovanje njihovemu prispevku k prizadevanjem za zmago življenja in svobode.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Neveljaven email naslov