Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Najdrznejši in najdirektnejši med žanri, filmska grozljivka, ostaja v fokusu festivala žanrskega filma Kurja polt. Letošnji tretji festival Kurja polt s kulti, klasikami in žanrskimi odpadniki bo do nedelje potekal v Slovenski Kinoteki in Kinodvoru.
Premiera predstave Neli ni več, odprtje razstave Zbirka kot volja in predstava in slovenska premira filma Mama
V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20-ih odprli razstavo z naslovom Nikola Tesla - človek prihodnosti. To so pripravili v sodelovanju z Muzejem Nikola Tesla v Beogradu.
Biografija Williama Shakespeara z naslovom ''Will in svet'' Stephena Greenblatta je Knjižna novost založbe Beletrina. Stephena Greenblatt. ameriški literarni kritik, akademik teoretik, eden največjih specialistov za renesanso in v zadnjih desetletjih gotovo eden najbolj izpostavljenih poznavalcev Williama Shakespeara bo 30. junija gostoval na festivalu Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu. Premieri: - romantični balet ''Gusar'' skladatelja Adolpha Adama v SNG Opera in balet Maribor - ''(Moj) Devetsto'' - avtorski projekt Patrizie Jurinčič v Slovenskem stalnem gledališču Trst
V spomladansko razpoloženi Bologni, središču Emillie Romagne – v mestu, ki se ponaša z najstarejšo univerzo v Evropi – so danes odprli že tradicionalni največji knjižni sejem otroške in mladinske literature na svetu. Zdaj pa še o eni današnjih gledaliških predstav, ki sodi v teden slovenske drame; ta se bo končal v soboto. Radijsko-gledališka predstava Tolkalo je sicer iz leta 2015, a je prav danes še kako aktualna, saj govori o tem, kako tuja multinacionalna družba ob pomoči slovenske podružnice s sedežem v davčni oazi dobi dovoljenje za svoje sporno početje v naši državi.
Mednarodno uveljavljeni glasbenik Nejc Lavrenčič, pianist, ki je študiral v Bruslju in se specializiral v interpretaciji samospeva, je prejel že številne nagrade - tako na domačih kot na tujih tekmovanjih. Izvajanje samospeva ga je poneslo tudi na prestižna prizorišča in festivale v ZDA, Kanadi, Franciji, Španiji in Belgiji. Kot umetniški in programski vodja je zasnoval ciklus Glas iz davnine. Pet koncertov v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Kulturno umetniškega zavoda PerArtem se bo zvrstilo na novem koncertnem prizorišču v ljubljanskem Tivoliju, v Cekinovem gradu. V Ljubljani se danes začne 17. Mednarodni klubski festival Orto fest. Na klubskem festivalu z najdaljšo tradicijo, ki spodbuja delovanje klubskega prizorišča in bogati kulturni utrip prestolnice, bo na odru Orto bara v 27ih dneh nastopilo kar 34 domačih in tujih glasbenih skupin.
Prva slovenska plesna zasedba flamenka CoraViento bo danes na odru Katedrale Kina Šiška v Ljubljani premierno predstavila plesno-glasbeno predstavo z naslovom (NI)SEM. Projekt, ki premika meje domače umetnosti flamenka, združuje plesalce, glasbenike in ustvarjalce z različnih področij in držav. ''Nočna nezgoda'', ''Vsa ta nevidna svetloba'', ''Moj Mihael'', ''Kotlar, krojač, vojak, vohun'' so knjižne novosti v zbirki Roman založbe Mladinska knjiga.
Pri nas imamo tudi leta 1966 ustanovljeni Francoski inštitut, ki je del mreže francoskih kulturnih ustanov v tujini. Mednarodna organizacija za frankofonijo namreč združuje 80 držav; od teh jih ima 23 status opazovalke. Med njimi je tudi Slovenija. Poslanstvo instituta je širjenje francoskega jezika in kulture in del tega je tudi festival frankofonskega filma, ki so ga letos pripravili že petič – a njegov namen ni samo to.
V nedeljo, 27. marca, na Svetovni dan gledališča, bo v Prešernovem gledališču v Kranju slavnostno odprtje 46. Tedna slovenske drame. Na otvoritveni slovesnosti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom. Premierna uprizoritev Butnskale Emila Filipčiča in Marka Derganca v režiji Vita Tauferja, ki sta pripravila Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče, pa bo odprla letošnji festival Teden slovenske drame.
Danes v Kulturnicah o filmskem festivalu mladih za mlade Kinotrip v Kinodvoru, omenili bomo kar dve premieri za najmlajše čeških avtorjev. In nov avtorski projekt po Kralju Ubuju Jerneja Lorencija »Ljubezen do bližnjega« v Novi gorici.
Ionescovi Nosorogi bodo gostovali na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. S predstavo, ki je nastala ob dvajsetletnici Ionescove smrti in je izvrstna učna ura zgodovine gledaliških avantgard 20. stoletja, bo nastopilo Narodno gledališče Marina Sorescuja iz romunske Krajove. Enigmatično Ionescovo dramo Nosorogi je režiral sloviti ameriški režiser Robert Wilson, eden najopaznejših gledaliških umetnikov in inovatorjev. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo odprli razstavo z naslovom ''Mario Palli, Izbrisani odtisi''. Razstava del umetnika, katerega dom in atelje segata vse od Ljubljane do Volčjega Gradu na Krasu in italijanskega Gradišča ob Soči, bo na ogled do 17. aprila.
O treh festivalih: Blues Postojna, Tresk in dokumentarnega filma. In o knjižnih novostih Mladinske knjige in Slovenske matice, tako ali drugače povezanih tudi z aktualno begunsko krizo.
''Lepi Loopi'' je naslov samostojne razstave mladega domačega umetnika Jureta Kastelica, ki bo postavil na ogled svoje najnovejše avtorske projekte. Razstava bo hkrati postavljena v Galeriji Photon v Ljubljani in v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Premiera predstave Tako je govoril Zaratustra in odprtje razstave Učinek bližine.
Tokrat o 18. Festivalu dokumentarnega filma, ki bo potekal do 17. marca v Ljubljani. Pogovarjali smo se z vodjem filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom.
Kolumbijski pisatelj, esejist in prevajalec Juan Gabriel Vásquez – eden izmed osrednjih gostov letošnjega 13. Festivala Literature sveta – Fabula ''Hic sunt Leones – Tukaj so levi'' - premiera avtorskega projekta Nataše Matjašec Rošker v Drami SNG Maribor Lutkovno leto posvečeno pionirju slovenskega lutkarstva Milanu Klemenčiču na Goriškem
''Po ljubljanskih ulicah - Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja'' je naslov fotografske razstave, ki prikazuje podobo naše prestolnice vse tja do dni, ko so po mestnih ulicah Ljubljane vozili le tramvaji in kočije. Razstava - nastala je v sodelovanju Javnega zavoda Ljubljanski grad in Muzeja novejše zgodovine Slovenije - je tudi prva izmed štirih, ki bodo na Ljubljanskem gradu na ogled letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Pri založbi Aristej so v zbirki Dialogi izšla dela Knjižne dvoživke Gaje Kos o slovenskem mladinskem problemskem romanu, Slovenski poosamosvojitveni film Matica Majcena, Ujetniki svobode Gašperja Trohe o slovenski dramatiki med letoma 1943 in 1990 ter Samskost Iztoka Šorija. Aristejeva knjižna novost je tudi slikanica Ali je to zmota? Borisa Vezjaka.
Na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega bo nocoj ob 20-ih premiera muzikala Tisoč in ena noč. Prvi film Ženska avtorice Majde Širca bo na sporedu nocoj ob 20.55 na prvem programu Televizije Slovenija, drugi del pa bo predvajan osmega marca na dan žena.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo danes predpremiera, jutri pa premiera igre Liliom madžarskega dramatika Ferenca Molnárja v prevodu Jožeta Hradila in v režiji sarajevske gledališke in filmske režiserke Selme Spahić, sicer umetniške vodje Mednarodnega sarajevskega gledališkega festivala MESS. Ferenc Molnár je bil eden največjih madžarskih literatov svojega časa, njegova igra Liliom, ki velja za eno njegovih najboljših del, je doživela priredbe v muzikale in filmske scenarije. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani bo premiera predstave ''Če si srečen'' avtorjev Ane Duša, Špele Frlic, Nataše Živković, Polone Janežič, Braneta Zormana in Andreja Jusa. Predstava je protislava in se naslanja na otroško pesem Če si srečen. V Mini teatru v Ljubljani bo v nedeljo premiera psihotrilerja ''Zavednonezavedno'' po dramskem besedilu Drage Potočnjak v režiji Mareta Bulca. Mokronog in Mirna bosta jutri v znamenju orglic. Na 17. mednarodnem festivalu ustne harmonike (ah), TE ORGLICE bo nastopilo 25 posameznikov in 14 skupin iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Neveljaven email naslov