Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.
Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem, je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled razstava o zlatu, Zlata sled
"Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. To se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato ves čas uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov." - Zapis ob razstavi Zlata sled v Narodnem muzeju Slovenije
Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.
Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.
Ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem, je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled razstava o zlatu, Zlata sled
"Zlato nastaja v močnih vesoljskih eksplozijah. Ob tem se sprosti toliko energije, da se lažji elementi zlivajo v težje, med drugim tudi v zlato. To se ne spaja z drugimi elementi, zato ga v naravi najdemo kot samorodno kovino. Zaradi svoje bleščeče barve, ki se ne spreminja, in zaradi izredne primernosti za ulivanje in kovanje so zlato ves čas uporabljali za izdelavo nakita in dragocenih predmetov." - Zapis ob razstavi Zlata sled v Narodnem muzeju Slovenije
Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.
Ljubljana in Rogaška Slatina bosta od 31. avgusta do 4. septembra znova prizorišči festivala Pranger – srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. V središču ostajajo kritiške razprave ob devetih izbranih pesniških zbirkah. 18. festival Pranger pa bodo tradicionalno začeli s t.i. konceptualno debato. Naslov letošnje je Poezija & sveto.
Kreativnost, zagnanost, skrb za kulturno dediščino in mladost so pridevniki, ki jih zlahka pripišemo članom Društva za mladinski razvoj Idrija 2020. Eden od njih je tudi Matevž Šlabnik zgodovinar, navdušenec nad dediščino.
Na Vodnikovi domačiji bo v petek in soboto 5. festival angažiranega pisanja, ki že tradicionalno povezuje pogovore o literaturi, obravnava družbene razlike in vzpostavlja alternative. Droben festival z velikim sporočilom odpira prostor za izmenjavo mnenj in prepleta razne glasove, njegova gonilna sila pa so mladi.
Pred kratkim smo pri nas dobili prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Soavtor te je biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore. Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. In kakšno je poletno priporočilo Primoža Presetnika? Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore torej priporoča večerno opazovanje netopirjev, kjerkoli.
17. mednarodni filmski festival Kino Otok bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 100 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
Eden najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope bo od jutri pa vse do sobote navduševal s poezijo, pesniškimi srečanji in pokušinami vin obiskovalce v štirinajstih krajih po Sloveniji, v Varaždinu na Hrvaškem in v avstrijski Potrni. Festival se bo začel v Ljubljani s pesniškimi branji, prevajalskim projektom in srečanjem direktorjev evropskih literarnih festivalov, zatem pa se bo pesniška karavana selila v druge kraje po Sloveniji in se za več dni ustavila na Ptuju. Slovesno odprtje festivala bo v četrtek, ko bo nemški pesnik Durs Grünbein, avtor tokratnega Odprtega pisma Evropi, javno prebral svoj poziv Evropejcem pred obiskovalci. Častna gosta festivala bosta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luísa Amaral.
V Ljubljani se bo danes začel 24. mednarodni festival Mladi levi, ki ga je tokrat pripravila selektorska ekipa Zavoda Bunker. Njegova direktorica in soselektorica programa 24-ih Mladih levov Alma R. Selimović o poletju in poletnih namigih.
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
"Če ne drugače, je treba brati takšne majhne knjižice, ker ko ti pade na glavo, te ne ubije. Take knjige je treba brati zvečer v postelji. Lažje zaspiš, kot če gledaš Umore na podeželju." Drago Mislej – Mef priporoča Sarajevski Marlboro Miljenka Jergovića.
24. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani bo med 20. in 29. avgustom gostil dvajset mednarodnih umetniških skupin in umetnikov ter osem slovenskih umetnikov in kolektivov, ki bodo z različnimi umetnostnimi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Vse festivalske predstave in dogodke tokrat zaznamuje dialektičnost. Letošnji festival je tudi poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici zavoda Bunker in festivala Mladi levi.
Jazzinty že dve desetletji v Novo mesto privablja mlade glasbenike, mentorje in pedagoge z vsega sveta. Predstavlja eno prodornejših neformalnih izobraževanj na področju jazzovske glasbe. V preteklosti so se glasbenih delavnic udeleževali večinoma tujci, saj so se mladi glasbeniki izobraževali pred sprejemnimi izpiti na različnih konservatorjih po vsej Evropi. Z novim konceptom se glasbena delavnica in spremljajoč festivalski program osredotočata na predstavitev zapostavljenih in v pandemiji prizadetih mladih glasbenikov.
Nerina Kocijančič je filmska kritičarka in publicistka ter vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru. Za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi na različnih malih in velikih filmskih festivalih. Te dni bo gostja Sarajevskega filmskega festivala, ki se začne prav nocoj. "Avgust je prežet s festivali na odprti sceni, kar je v tem post-covidnem času še kako pomembno," pravi Nerina Kocijančič: "lahko gledamo filme na velikem platnu in se družimo."
Festival, ki nosi ime po arhitektu Edvardu Ravnikarju, najvidnejšemu predstavniku slovenske moderne. Namen festivala je, pravi soorganizator Jošt Derlink, privabiti mlade bodoče strokovnjake ter osvetliti teme na drugačen in bolj sproščen način.
Glavni akterji filma so Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja, člani Kamniške glasbene trap skupine Matter. Ne igrajo samih sebe, pač pa fante iz bloka, ki preprodajajo neko futuristično drogo. Film se dogaja v distopični prihodnosti, ki ni natančno določena, je pa določen kraj, to je nekakšen fiktivni Kamnik, v katerem neka korporacija odkupi vse vodne vire in kmalu tudi telekomunikacije, medije, drone in bencinske črpalke.
Življenje je lepo je eden finančno najuspešnejših filmov, ki niso bili posneti v angleščini. Ob vsebini, ki se dotakne vsakogar, ki si ga ogleda, ga zaznamuje tudi glasba Nicola Piovanija. V današnjem Poletnem namigu ga priporoča pevka, flavtistka, pedagoginja, ki piše tudi pravljice, Tinkara Kovač.
Razstava Gibanje za javni govor umetnice Polonce Lovšin v Galeriji Tobačna v Ljubljani je prva postavitev istoimenskega projekta v galerijskem prostoru. Gibanje za javni govor je projekt v trajanju, ki začasno zavzame javni prostor v urbanem okolju in udeležence spodbuja h komunikaciji in skupni akciji. Sedem faz interaktivnega kinetičnega projekta – od leta 2015 do danes – je prikazanih z dokumentarnim gradivom, besedili in kolaži v katalogu projekta. Razstava Polonce Lovšin Gibanje za javni govor v Galeriji Tobačna v Ljubljani je na ogled do 10. septembra.
Igor Prassel je urednik filmskega programa Slovenske kinoteke, avtor knjige Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 in vodja Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Tudi njegov poletni namig je povezan s sedmo umetnostjo.
V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani si lahko v teh poletnih dneh ogledamo prvo samostojno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina. Avtorica razstave je kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman, njen poletni namig pa vključuje tudi izlet na Kras.
V začetku avgusta se nam obetata kar dve premieri slovenskega celovečernega filma: Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnoviča (premiera bo nocoj na Ljubljanskem gradu), film Ameba, režiserja Blaža Završnika, pa v okviru Kamfesta, 8. avgusta. v Kamniku.
V Ljubljani tudi letos odigrava pomembno vlogo pri popestritvi mestnega utripa festival s preprostim imenom Dobimo se pred ŠKUC-em.
Neveljaven email naslov