Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
27. izvedba sarajevskega filmskega festivala je ponovno zaživela v živo
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se Slovenija v tekmovalnem programu za nagrado srce Sarajeva poteguje še z dokumentarcem Odpuščanje režiserke Marije Zidar.
"Film predstavlja lokalno temo. Sneman je bil v obdobju petih let, večinoma v Severni Albaniji. To, da ga je lepo sprejelo tudi lokalno občinstvo, nam veliko pomeni. Člani žirije so tudi poudarili izjemno etičen in občutljiv pristop do protagonsitov, ker gre za zelo občutljivo temo." - Marija Zidar
Filmski festival Sarajevo je bil ustanovljen leta 1995, še preden se je končalo štiriletno obleganje mesta. Kmalu je postal pravi epicenter filmarjev iz regije in širšega sveta. Že prva edicija festivala je v takratnem vojnem času privabila okoli 15 tisoč ljudi, danes je to število narastlo na 100 tisoč obiskovalcev. Festival je sicer častno odprl film sarajevskega režiserja in oskarjevca Danisa Tanoviča z naslovom Deset na pol, ki predstavlja zgodbo prijateljstva dveh lokalnih mojstrov čevapčičev. V eni od glavnih vlog nastopa tudi Branko Đurić. Režiser je zadnje kadre filma tik pred začetkom festivala zmontiral prav v Ljubljani. Festivalsko dogajanje se bo zaključilo jutri, s podelitvijo častnega srca Sarajeva, ki ga letos prejme nemški režiser Wim Wenders. Sarajevčani so si ob njegovi bogati retrospektivi lahko ogledali tudi restavrirani film Paris Texas.
"Sarajevski filmski festival se je začel že v času vojne kot akt upora proti dehumanizaciji in vemo tudi, da so ga podprla velika imena pop-kulture in umetnosti v svetu. Osebno se mi zdi festival pomemben v smislu kulturne diplomacije med državami nekdanje Jugoslavije." - Mateja Valentinčič, novinarka in filmska kritičarka
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
27. izvedba sarajevskega filmskega festivala je ponovno zaživela v živo
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se Slovenija v tekmovalnem programu za nagrado srce Sarajeva poteguje še z dokumentarcem Odpuščanje režiserke Marije Zidar.
"Film predstavlja lokalno temo. Sneman je bil v obdobju petih let, večinoma v Severni Albaniji. To, da ga je lepo sprejelo tudi lokalno občinstvo, nam veliko pomeni. Člani žirije so tudi poudarili izjemno etičen in občutljiv pristop do protagonsitov, ker gre za zelo občutljivo temo." - Marija Zidar
Filmski festival Sarajevo je bil ustanovljen leta 1995, še preden se je končalo štiriletno obleganje mesta. Kmalu je postal pravi epicenter filmarjev iz regije in širšega sveta. Že prva edicija festivala je v takratnem vojnem času privabila okoli 15 tisoč ljudi, danes je to število narastlo na 100 tisoč obiskovalcev. Festival je sicer častno odprl film sarajevskega režiserja in oskarjevca Danisa Tanoviča z naslovom Deset na pol, ki predstavlja zgodbo prijateljstva dveh lokalnih mojstrov čevapčičev. V eni od glavnih vlog nastopa tudi Branko Đurić. Režiser je zadnje kadre filma tik pred začetkom festivala zmontiral prav v Ljubljani. Festivalsko dogajanje se bo zaključilo jutri, s podelitvijo častnega srca Sarajeva, ki ga letos prejme nemški režiser Wim Wenders. Sarajevčani so si ob njegovi bogati retrospektivi lahko ogledali tudi restavrirani film Paris Texas.
"Sarajevski filmski festival se je začel že v času vojne kot akt upora proti dehumanizaciji in vemo tudi, da so ga podprla velika imena pop-kulture in umetnosti v svetu. Osebno se mi zdi festival pomemben v smislu kulturne diplomacije med državami nekdanje Jugoslavije." - Mateja Valentinčič, novinarka in filmska kritičarka
V Mestnem muzeju Ljubljana si vse do 23. februarja prihodnje leto lahko ogledate razstavo Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950. Razstava je zasnovana kot sprehod skozi zgodovino oblačenja in združuje približno štiristo kosov iz tekstilne zbirke muzeja.
Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?
Na odru Male Drame so prejšnji teden krstno uprizorili črno komedijo Te igre bo konec avtorja Matjaža Zupančiča, ki je predstavo tudi režiral. To bo tudi zadnja premiera v dvorani, ki je po prenovi stavbe ne bo več. Zupančičeva igra, nominirana za nagrado Slavka Gruma 2023, prinaša duhovit in pronicljiv pogled na apokaliptične čase, v katerih živimo, uprizoritev pa je svojevrsten hommage Mali drami, ki je v skoraj šestih desetletjih delovanja postala institucija zase in s to zadnjo premiero zaključila svoje delovanje.
Prejšnji četrtek se je končal 61. knjižnega sejma otroških knjig Bologna, ki vsako leto ponuja priložnost predstavitve otroške in mladinske literature za založnike in ilustratorje z vsega sveta. Posebno priložnost je letos imela Slovenija kot častna gostja, ki se je na sejmu promovirala z razstavo ilustratorskih del petinpetdesetih slovenskih umetnikov s simboličnim naslovom 'In kaj sledi potem'.
Prejšnji teden se je v Ljubljani začel že tradicionalni festival dijaške umetnosti, ki nosi ime Transgeneracije. Namen festivala je spodbujanje dijakov na vseh področjih umetniškega izražanja. V prvem delu dogajanja smo si lahko v Cankarjevem domu ogledali deset gledaliških in plesnih produkcij dijakov iz cele države. Program gledaliških in plesnih predstav se je sicer že zaključil, sledi mu razstava likovnih, fotografskih in videodel, ki bo na ogled med 15. in 20. aprilom v sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
Slovenija je častna gostja na največjemu sejmu otroške in mladinske literature na svetu, kjer je nastopila s številnimi slovenskimi založniki, uredniki, literati, prevajalci in seveda ilustratorji. Na tem sejmu se že vrsto let in tudi letos samostojno predstavljata založbi Mladinska knjiga in Morfem, nacionalno stojnico pa so morali dodatno povečati, da so omogočili prostor tudi založbam KUD Sodobnost International, Muck Blažina, Pivec, Zala, Malinc, Miš in Sanje.
V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture. Nagrado za življenjsko delo je prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke akademski slikar Gregor Pratneker, ena najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Nika Gorič in muzejski svetovalec Uroš Dokl, ki je v prostor umestil in v muzejski arhiv zapisal zgodovino rolkanja v štajerski prestolnici.
Na drugega aprila, dan rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, med drugim zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Blizu glavnega mesta Srbije je naselje Vinča, kjer je v prazgodovini živela družba, znana po svojem poselitvenem vzorcu, ritualnem vedenju in kmetijski tehnologiji. A Vinča, ki je tako rekoč del Beograda, je večkrat omenjena ne zaradi vinčanske neolitske kulture, ampak zaradi raziskovalnega jedrskega reaktorja, v katerem so se jugoslovanski znanstveniki ukvarjali s projektom atomske bombe.
Branje pesmi nam lahko da nekaj presenetljivega: vdahnemo besede, izdahnemo izkušnjo. Besede nekoga drugega se nas dotaknejo, povzročijo spremembo, za hip morda tudi mi vidimo, razumemo več. Tako je v slovenski poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljala pesnica Veronika Dintinjana. Po državi so se vrstila javna branja poezije in povezala je tudi Maribor, kjer pa se ta svetovni dan ne prepleta le z začetkom pomladi, ampak tudi z rojstnim dnevom ruškega pesnika Janka Glazerja. Občina Maribor Glazerjeve nagrade, najvišja občinska priznanja na področju kulture podeljuje od leta 1987. Letošnjo za življenjsko delo bo 5. aprila, ko podelijo tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju, prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec.
Kitajska, Rusija, Latvija, Srbija, Gvatemala, Peru. To je le nekaj krajev ali bolje prostorov, ki jih vidimo na fotografijah Klavdija Slubana. Ter seveda Francija in Slovenija. Sluban je namreč francoski fotograf slovenskega rodu, ki je otroštvo preživel v Livoldu, vasici pri Kočevju, nato pa se je vrnil v Pariz. Zdaj razstavlja v Ljubljani, v Galeriji Jakopič je na ogled njegova največja pregledna razstava doslej, ki nosi naslov Nekje drugje Tukaj. Skupaj s kuratorko razstave, dr. Marijo Skočir sta zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki na več kot 150 fotografijah predstavlja vrhunce Slubanovega ustvarjanja. Retrospektivni pregled več kot tridesetih let fotografskega dela se začne s ciklom fotografij o zaporih za mladoletnike, te obiskuje od leta 1995, in konča s snegom, ki je zanj neskončen vir navdiha. Razstavo, ki bo na ogled do 25. avgusta, spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.
Kako živi eno največjih smetišč na svetu v Vinči nedaleč od Beograda, kdo so performativni deloholiki oziroma obsedeni z delom, kakšno je življenje evangeličanske duhovnice Jane in zakaj ptice močvirnice v jezerih ekvadorskih Andov storijo skupinski samomor?
Monografija z naslovom "Trsta ne damo!" pojasnjuje nekatere novo vidike tržaškega vprašanja, ki je zaznamovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki preučuje mejno območje med Italijo in Slovenijo, je analiziral arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Knjiga poleg zgodovinskih faktov osvetljuje širši kontekst odnosov med narodi na tem območju, pomaga pa tudi pri razumevanju aktualnih mejnih vprašanj v Evropi in po svetu.
Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.
V Ljubljani se je začel 25. mednarodni feministični in kvir festival Rdeče Zore. Na različnih lokacijah po Ljubljani in v Mariboru bodo do 10. marca na ogled performensi, koncerti, razstave in filmi, ki opozarjajo na zgrešene reprezentacije in nevidnost žensk, kvir, nebinarnih in trans oseb, ne le v družbi, temveč tudi znotraj kulturne industrije. Pogovarjali smo se z organizatorko Sašo Nemec, med drugim tudi o izvoru imena 'Rdeča Zora'.
Z literarnim večerom, na katerem je gostoval španski avtor Pol Guasch se je včeraj začel letošnji festival Fabula. Naš največji praznik literature je uvedel že dogodek Fabula pred Fabulo, na katerem je bil gost, sicer le na daljavo, najbolj prevajan sodobni romunski pisatelj Mircea Cartarescu, ki je v pogovoru omenil, kako pomembno je humorno in sanjavo dojemanje sveta.
Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.
Suzana Brborović si je že od nekdaj želela postati umetnica. Z večkrat nagrajeno akademsko se pogovarjamo o pomenu umetnosti v Sloveniji in Nemčiji, kjer je do nedavnega živela, o posebnem ustvarjalnem procesu, pri katerem ji občasno pomaga tudi enoletni sin, in želji, da ustvarja slike, ki so privlačne za misel in oko.
Knežje mesto je te dni središče gledališkega dogajanja. Žarometi 32. Dnevov komedije so uperjeni v osem tekmovalnih in štiri spremljevalne predstave, pa tudi v okrogle mize in delavnice. Svojo vlogo imajo tudi gledalci, ki izbirajo komedijantko ali komedijanta večera in najboljšo komedijo festivala. Vse naštete povezujejo komedija, novo vpraševanje o žanru v slovenskem prostoru in nastavljanje zrcala naši realnosti.
18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina.
Neveljaven email naslov