Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. mednarodni filmski festival Kino Otok bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 100 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
17. Kino Otok - Isola Cinema v Izoli: Film v celoti zaživi šele, ko ogledu sledita tudi razmislek in pogovor
17. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 80 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
"Mogoče smo vmes malo pozabili na kotičke sveta, ki so res daleč. Letos prihajajo filmi iz Indije, Argentine, tematike s Kitajske, z Japonske. Svet je eden in prebivalci sveta smo samo eni, tako da mogoče oddaljenosti niso tako pomembne, so pa pomembne različne kulture in s tem različni filmski izrazi." - glavna selektorica filmskega programa Varja Močnik
V programu festivala, ki sledi izvirnim avtorskim filmskim izrazom, bo vrsta premier. Med filmi, ki jih bodo predstavili s filmskimi ustvarjalci, so tudi: Čarovnice iz Orienta (Les Sorcières de l’Orient, 2021) o čudežnih japonskih odbojkaricah, avtor Julien Faraut, Rdeča luna (Lúa vermella, 2020) 0 galicijski kulturi v sanjavem filmu, avtor Lois Patiño, Alida (2021), biografski dokumentarec o sijoči zvezdi italijanskega filma Alidi Valli, režiser Mimmo Verdesca, Avgustovski dnevi (Dies d’agost, 2005), ki v osrčje zgodbe postavlja režiserja tega filma Marca Recho in njegovega brata Davida. Ogledali si boste lahko tudi dve premieri filmov v slovenski produkciji: Sanremo (2020) o občutjih ob izgubi spomina avtorja Miroslava Mandiča in Oaza (2020), zgodba o ljubezenskem trikotniku v ustanovi za mladino s posebnimi potrebami, režiserja Ivana Ikića.
Uradno odprtje festivala Kino Otok - Isola Cinema v Izoli bo jutri, 25. avgusta, ob 20. uri s projekcijo italijanskega filma Assandira. Gosta bosta režiser filma Salvatore Mereu in producentka filma Elisabetta Soddu.
V primeru dežja so poskrbeli tudi za rezervne lokacije.
17. mednarodni filmski festival Kino Otok bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 100 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
17. Kino Otok - Isola Cinema v Izoli: Film v celoti zaživi šele, ko ogledu sledita tudi razmislek in pogovor
17. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 80 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
"Mogoče smo vmes malo pozabili na kotičke sveta, ki so res daleč. Letos prihajajo filmi iz Indije, Argentine, tematike s Kitajske, z Japonske. Svet je eden in prebivalci sveta smo samo eni, tako da mogoče oddaljenosti niso tako pomembne, so pa pomembne različne kulture in s tem različni filmski izrazi." - glavna selektorica filmskega programa Varja Močnik
V programu festivala, ki sledi izvirnim avtorskim filmskim izrazom, bo vrsta premier. Med filmi, ki jih bodo predstavili s filmskimi ustvarjalci, so tudi: Čarovnice iz Orienta (Les Sorcières de l’Orient, 2021) o čudežnih japonskih odbojkaricah, avtor Julien Faraut, Rdeča luna (Lúa vermella, 2020) 0 galicijski kulturi v sanjavem filmu, avtor Lois Patiño, Alida (2021), biografski dokumentarec o sijoči zvezdi italijanskega filma Alidi Valli, režiser Mimmo Verdesca, Avgustovski dnevi (Dies d’agost, 2005), ki v osrčje zgodbe postavlja režiserja tega filma Marca Recho in njegovega brata Davida. Ogledali si boste lahko tudi dve premieri filmov v slovenski produkciji: Sanremo (2020) o občutjih ob izgubi spomina avtorja Miroslava Mandiča in Oaza (2020), zgodba o ljubezenskem trikotniku v ustanovi za mladino s posebnimi potrebami, režiserja Ivana Ikića.
Uradno odprtje festivala Kino Otok - Isola Cinema v Izoli bo jutri, 25. avgusta, ob 20. uri s projekcijo italijanskega filma Assandira. Gosta bosta režiser filma Salvatore Mereu in producentka filma Elisabetta Soddu.
V primeru dežja so poskrbeli tudi za rezervne lokacije.
30. nagrado za najboljši roman preteklega leta bodo zvečer podelili na ljubljanskem Rožniku. Žirija je med velike finaliste za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, uvrstila romane V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Kultura 202.
V prestolnico uradno vstopa 14. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki bo do 11. julija osvetlil različne prostore s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami. Osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica in njena okolica. Tema letošnjega festivala – 5 elementov – je povezana z naravo in njenimi mogočnimi silami.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, ki na zelo zanimiv način povezuje znanost z umetnostjo. Njena dela nam na poetičen način ponujajo razmislek o nevidni realnosti, ki je v vidno priklicana z mikroskopsko tehnologijo.
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Anja Golob o stanju in izzivih založniške industrije, risoromanih in kako pomembna sta kupovanje ter izposoja knjig za preživetje avtorjev. Pa o svoji nagrajeni pesniški zbirki Da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da.
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.
Gaber Kristjan Trseglav, igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, se je spomnil zgodbe o izmaknjeni svileni črni srajci z belimi pikicami.
Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njihovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslonjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je spregovorila Helena Koncut Kraljič, ena od najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo.
Neveljaven email naslov