Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostor: Zame obstajata dve Evropi

11.11.2021

Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.

Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi

Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."

"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."

V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom. 

"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."

V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.


Prostor: Zame obstajata dve Evropi

11.11.2021

Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.

Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi

Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."

"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."

V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom. 

"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."

V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.


20.09.2022

14. Sonica in razstava Max capacity – Mixed reviews

V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.


19.09.2022

V spomin Radku Poliču - Racu

S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.


16.09.2022

Poletni namig: Nika Pengal

V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.


15.09.2022

Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev

Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.


13.09.2022

Prevzetnost in pristranost narodne noše v Umetnostni galeriji Maribor

Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.


12.09.2022

Razstava o akademskem kiparju Ivanu Štreklju

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.


09.09.2022

Poletni namig: Andrej Šifrer

Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.


08.09.2022

Beneški filmski festival predstavlja filme, ki ne bodo le zapolnili kinodvorane po svetu, temveč tudi listo za oskarje

Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.


06.09.2022

Miran Zupanič: Sarajevo Safari

O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.


05.09.2022

Alamut, svetovna premiera projekta skupine Laibach

Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.


02.09.2022

Poletni namig: Tobias Putrih

Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?


01.09.2022

Prostor: Skriti kotički Benetk

Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.


01.09.2022

17. Front@

Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti


31.08.2022

79. mednarodni filmski festival

Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?


31.08.2022

Festival sodobnega plesa Platforma

Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.


30.08.2022

8. Hiša na hribu in razstava 0.22

V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …


26.08.2022

Poletni namig: Hana Čeferin

Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.


25.08.2022

Prostor: Gozd kot preoblegan ekosistem

Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.


24.08.2022

Črnfest in Kranj Foto Fest

Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.


Stran 17 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov