Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.
Z brisačo okoli vratu in mladostjo v srcu smo se v Kulturnicah posvetili predvsem knjigam in branju. Že 14. sezono se v nekaterih krajih odpirajo Knjižnice pod krošnjami. Prelistali pa smo tudi dve mladinski knjižni novosti: Neskončen stolp želv Johna Greena in roman Vse, vse Nicole Yoon.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 2. mednarodna konferenca o filmski vzgoji, ki strokovnim delavcem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter zainteresirani stroki v Sloveniji in tujini skušali prikazati, kako film najbolje približati otrokom. O ciljih in o tem, kaj filmska vzgoja sploh je, je spregovorila vodja programa za filmsko vzgojo in mlada občinstva pri Javnem zavodu Kinodvoru Petra Slatinšek. Obiskali pa smo tudi Galerijo Ravnikar, kjer bodo zvečer odprli razstavo fotografa in neodvisnega umetnika Tadeja Vaukmana. Pred njegovim objektivom se tudi tisti najbolj sramežljivi tako sprostijo, da se pustijo fotografirati v skrajno intimnih trenutkih, denimo takrat, ko so popolnoma razgaljeni, ko se tuširajo, ko bruhajo, si strižejo nohte in celo takrat, ko si brijejo sramne dlake.
KONS:O:VEL - premiera biografske in filozofske drame po literarni predlogi Janeza Vrečka v režiji Matjaža Bergerja, posvečene Srečku Kosovelu - v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani - 15 od 10. do 13. aprila.
Knjiga Draga Jančarja z naslovom ''Mnoga življenja'' – nova izdaja založbe Beletrina) Premiera opere ''Mesečnica'' Vincenza Bellinija v SNG Maribor Premiera gledališkega koncerta ''Prekleti kadilci'', ki je nastal po motivih satiričnega eseja Svetlane Makarovič, v Mali drami SNG Ljubljana
Prva velika retrospektivna razstava del mariborske kiparke Vlaste Zorko je do 17. junija na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Vlasta Zorko, ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja, je v šestdesetih letih delovanja ustvarila čez 50 javnih spomenikov. Med njimi so spomenik Prežihovemu Vorancu v Mariboru, spomenik z upodobitvijo borcev za severno mejo in spomenik Rudolfa Maistra, postavljen na današnji Maistrov trg. V Umetnostni galeriji Maribor je mogoče videti več kot sto figurin, majhnih glinenih skulptur žensk v različnih položajih, ki so večinoma v zasebni lasti. Roman Bela pritlikavka Davorina Lenka nekako zaokrožuje simbolno trilogijo romanov o spolnosti, kjer se subjekti spopadajo s svojo drugačnostjo, Pesniško zbirko Seganje je avtor Denis Škofič zgradil na širokem pomenskem obsegu besede seganje, Jasmin B. Frelih pa je predstavil tematsko zasnovano esejistično zbirko zapisov Bleda svoboda.
Novi, peti ciklus večerov Noches de tablao se bo začel danes v gledališču Pocket Teater v Ljubljani s premiero projekta romske glasbe, plesa in poezije s področja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope. Nastopili bodo plesalka flamenka Urška Centa, glasbenica in pevka Katja Šulc in kontrabasist Robert Jukič. V Gledališču Glej v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili Gilgalovanje. Z novo predstavo bodo obiskovalce povabili daleč v preteklost, saj so na gledališki oder postavili starodavni babilonski Ep o Gilgamešu.
3. mednarodni filmski festival ''Kinotrip'' – mladi za mlade v Kinodvoru v Ljubljani Gledališko kriminalna nadaljevanka v štirih delih ''Praznina spomina'' avtorice Barbare Zemljič v režiji Nine Šorak v Mestnem gledališču ljubljanskem
Neveljaven email naslov
