Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V okviru 62. Festivala Ljubljana bo danes premierno predstavljen eden najprepoznavnejših muzikalov, ki govori o slavi, dobroti, spletkah in kontroverznosti. Evita. Glasbo zanj je napisal sloviti Andrew Lloyd Weber, besedila pa je prispeval Tim Rice. V našo prestolnico zgodbo o Evi Peron skupaj z igralci iz londonskega West Enda prinaša stari znanec ljubljanskega festivala, režiser in glavni koreograf Mykal Rand; med drugim smo že lahko občudovali njegova dela Hair in Jesus Christ Superstar. V Novem mestu se danes začenjajo 15. mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
V današnji oddaji se bomo posvetili temeljni knjigi muslimanske vere, ki je bila nedavno v celoti in iz izvirnika prevedena v slovenski jezik. Več o prevodu Korana prevajalec Mohsen Alhady.
V mariborski Kibli oziroma v galeriji KiBela bomo preverili razstavo Nočne živali, in obiskali Črenšovce, kjer od ponedeljka poteka Jenamena fest. Zvečer bodo tam predstavili pesniško zbirko Slavice Hozjan Sapač Razpotja z dotiki, pogledali pa bomo tudi kako potekata na festivalu kiparska in slikarska kolonija. Ter za konec še: 20 let glasbenih seminarjev na gradu Podsreda.
Nina Zagoričnik se bo oglasila iz kamnitega mesta, ki julija in avgusta postane kulisa dubrovniškega poletnega festivala. Dubrovnik festival glasbe in gledališča gosti že od leta 1950, kaj se tam dogaja letos pa lahko slišite v oddaji.
V Kamniku ze je začel že enajsti festival Kamfest v Ljubljani pa je na vrsti festival PUF.
Od Kolpe in Schengenfesta do Bleda in Okarine, vmes pa še šest novosti Mladinske knjige.
Knjižne novosti založbe Sanje: Branko Soban - Kazen brez zločina, Karin Cvetko Vah - Opravičilo človeka, Eduardo Galeano - Otroci dni. Novosti celovške Mohorjeve družbe, Arsana.
Priložnostna razstva Narodnega muzeja Slovenije in Železniškega muzeja v sanitetnem vagonu na prvem tiru ljubljanske postaje Miru je konec.
Na Ljubljanskem gradu se začenjajo projekcije letnega kina z naslovom ''Film pod zvezdami''. Ta bo v prihajajočih 24-ih večerih na grajsko dvorišče prinesel Kinodvorove filmske uspešnice. Filme pretekle kinematografske sezone, ki so morda bili na sporedu prekratek čas, ter seveda tudi predpremiere nove filmske sezone. Film pod zvezdami, ki ga skupaj organizirajo Kinodvor, Ljubljanski grad in Mestna občina Ljubljana, poteka že šesto leto zapored in je tako postal že stalnica poletnega dogajanja v Ljubljani. O tem smo govorili tudi z Nino Peče, direktorico Kinodvora. Film pod zvezdami odpirata dva slovenska filma, kratek animirani Boles režiserke Špele Čadež in prvenec Roka Bička Razredni sovražnik. Oba sta na mednarodnih filmskih festivalih prejela že veliko nagrad. Razredni sovražnik se je prav ta teden uvrstil med tri finaliste za filmsko nagrado Lux, ki jo enkrat letno podeljuje Evropski parlament.
Na šestem glasbenem festivalu Arsana se bo do prvega avgusta na Ptuju predstavilo več kot 250 glasbenikov, eden izmed vrhuncev festivala pa bo nastop dvakratnih grammyjevih nagrajencev, skupine New York Voices. Ob glasbenem festivalu se v najstarejšem slovenskem mestu poteka še festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo na Ptuj pripeljal številne udeležence največjih svetovnih festivalov.
Ljubitelji fotografije bodo v Kranju lahko portretirali Puharja, Layerja in Prešerna. Pred Prešernovo hišo bodo v središču pozornosti današnjega srečanja imitacije velikih umetnikov, ki bodo svojstven izziv za ustvarjanje njihovih portretov. Tokratna prireditev ''Če bi se srečali Puhar, Layer in Prešeren'' je nekoliko drugačna, predvsem zato, ker letos mineva 200 let od rojstva fotografa in izumitelja fotografije na steklo Janez Puharja. V Kopru pa z Rossinijevim Seviljskim brivcem gostujejo solisti, zbor in orkester Videmske filharmonije.
Neveljaven email naslov