Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa zavzemajo pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije. Njegove ilustracije, nastale okoli srede prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so na ogled na razstavi ''Picasso: Črka v risbo'', ki bi morala biti v Moderni galeriji, a so jo spet postavili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Med svežimi knjižnimi izdajami pa sta tudi romana Romana Rozine in Gorana Gluvića in prvenec Tadeje Krečič Scholten.
Razstava in literatura
V izjemno obsežnem opusu Pabla Picassa so pomembno poglavje grafike in z njimi povezane knjižne ilustracije – na obeh področjih se je, kot je zanj značilno, izkazal za pionirja.
Ustvarjal je v jedkanici, suhi igli, gravuri, lesorezu, linorezu, litografiji in grafične tehnike med seboj tudi mešal. Znan je po posebni tehniki akvatinte s sladkorjem, s katero je dosegal širok razpon sivin. Kdaj si je pomagal celo s prsti. K ilustraciji pa so ga vodila tudi poznanstva – v Parizu se je namreč vsaj toliko kot s slikarji družil s književniki in založniki. V raznih likovnih eksperimentih je posebej zanimivo njegovo raziskovanje odnosa med besedo in podobo. Z risbo je ne le interpretiral, temveč vstopal v književnost.
V Moderni galeriji v Ljubljani so se mu konec septembra poklonili z razstavo Črka v risbo, odprtje pa je tik pred zdajci prekrižalo hudo neurje, ki je poškodovalo desno galerijsko krilo. Picassove ilustracije iz okoli sredine prejšnjega stoletja, vse iz zasebne zbirke v Italiji, so zdaj končno na ogled, in sicer v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Tam je razstava Picasso: Črka v risbo na ogled do 20. februarja.
Med svežimi izvirnimi književnimi deli zbirk Nova slovenska knjiga in Prvenci založbe Mladinska knjiga so romani in zbirka kratkih zgodb.
Sto let slepote je obsežen roman Romana Rozine, v katerem z rodbinsko sago o družini Knap v rudarskih revirjih tematizira ''slovensko dvajseto stoletje'', vanj pa vpleta številne dogodke iz resnične zgodovine.
Goran Gluvić v novem romanu z naslovom Požri se, Robi z veliko mero grotesknega humorja in ironije popisuje zgodbo novinarja Robija, večnega upornika, ki se v življenju loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punkovski band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister.
Nikoli ni prepozno je naslov knjižnega prvenca prevajalke in ustvarjalke z našega 3. programa, programa ARS, Tadeje Krečič Scholten. Gre za zbirko kratkih zgodb, ki pripovedujejo o ljudeh različnih starosti, ki živijo na različnih koncih naše celine, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih. Čeprav ima večina zgodb s pisano paleto likov, ki jih življenje tako ali drugače postavi pred izziv ali na preizkušnjo, v naslovu pregovore, rekla ali povedi (Ljubo doma, kdor ga ima, Prvega ne pozabiš nikoli, Enkrat ni nobenkrat), se zgodbe ne razvijajo v skladu z izkušnjo, ki jo prinašajo.
Člani mednarodnega plesnega ansambla EnKnapGroup bodo v centru kulture Španski borci v Ljubljani jutri premierno predstavili dva avtorska projekta, ki prepletata različne medije in discipline. Avtorja dua ''Kar ostane (What Remains)'' sta Tamás Tuza in Ana Štefanec. ''Kaj se zgodi, ko se dotakneš (What Happens When You Touch It)'' so svojo predstavo naslovili Luke Thomas Dunne, Bence Mezei in Ida Hellsten. Nove knjižne izdaje zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa je predstavil urednik Andrej Blatnik.
Te dni na postajah pariškega metroja razstavljata dva slovenska umetnika: Uroš Amram in matej Andraž Vogrinčič. Oba umetnika so v sodelovanju z Galerijo Fotografija povabili organizatorji 4. edicije festivala mlade evropske fotografije "Circulations". Gostja v oddaji je Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografija. V oddaji pa tudi o križih in težavah Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Gostje: Klemen Ramovš, Jerko Novak in Kaja Draksler.
Novosti celjske Mohorjeve družbe: Fulvio Tomizza, Mladoporočenca z ulice Rosseti in George Sand, Hudičeva mlaka. Paraliterarna organizacija IDIOT pa je k sodelovanju povabila literarne ustvarjalce s celotnega območja nekdanje skupne države.
Napoved razstave Crystal C v Tobačnem muzeju in Galeriji Vžigalica, ki jo je pripravil Jaša, eden najbolj prodornih umetnikov mlade generacije. V oddaji pa vas opozorimo tudi na nekatere dogodke ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Kralja na Betajnovi. Novo interpretacijo Cankarjeve drame, ki je že 37-a po vrsti, na oder postavlja režiser Eduard Miller. Kralja na Betajnovi, fabrikanta Jožefa Kantorja, igra Jernej Šugman. V predstavi, ki je koprodukcija mariborske in ljubljanske Drame, tudi nastopajo igralci iz obeh gledališč. Razstave: ''Umetnost osvobaja'' v galeriji Equrna; "Pozor, delo!" v Slovenskem etnografskem muzeju; ''Teta Raša'' vizualne umetnice Petre Varl v koprski galeriji Loža; ''Spregledano'' v ptujski Miheličevi galeriji; ''Moč gline'' v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
S premiero z naslovom ''When – Kdaj'' italijanska skupina Motus gostuje v Zavodu za sodobno umetnost Aksioma v Ljubljani. Predstava je del 'dela v nastajanju' z naslovom ''2011–2068, politična žival (2011–2068 animale politico)'', niza uprizoritvenih akcij, gostovanj in delavnic, ki potekajo na različnih koncih Evrope in severne Amerike. V Slovenskega etnografskega muzeja se začenjajo Prozni mnogoboji, ki že tradicionalno naznanjajo festival Fabula - Literature sveta.
Slovenska matica praznuje 150 let, v Cankarjevem domu bo nastopil Igor Matković, V objemu gora pa je nov mladinski planiski film.
Razstava z naslovom Bivanje: Orbita - Vsakdanjik v vesolju, ki bo do konca leta na ogled v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, ter ljubljanska premiera lutkovne predstave Alica v čudežni deželi.
Koncert Draga Misleja z Narodno-osvobodilnim bandom v Cankarjevem domu. Na razstavi o podvodni fotografiji v Slovenskih Konjicah se bo predstavil Arkadij Popovič.
Tokrat o dveh premierah, Sva v Kulturnici, Hlapci se ženijo v gledališču Glej, in o praznovanju Staregare.
V Sloveniji bo te dni gostoval francoski avtor in ilustrator Herve Tullet, avtor priljubljene zbirke slikanic Turlututu, ki bo zaživela na odru LGL. V Mariborskem lutkovnem gledališču so na oder postavili "Praktične nasvete za pridne otroke", v SNG Drama in balet Ljubljana pa opereto Netopir. V Murski Soboti pa so odprli razstavo likovnih umetnikov.
Tudi o priznanju za življenjsko delo JSKD Dragici Breskvar Vesković in fotografski razstavi Nostalgija Deborah Beer.
Tokrat o razstavi Govoreče roke, o literarnem večeru Zveze društev slepih in slabovidnih, knjigi Umetne muhe in druge laži in razstavi Umirajoče lepotice.
Konec tedna sta bili v prestolnici dve premieri mladih ustvarjalcev, Sva v Biteatru in Hlapci se ženijo v Gleju.
Predstavili smo novosti Študentske založbe in se posvetili koncertu dueta Silence.
V ptujskem mestne gledališču bodo na oder postavili prvo premiero letos, Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco, v ptujskem mestem kinu pa film Izgubljen, da najden. V etnografskem muzeju pa so odprli razstavo Gandhi - Življenje v fotografijah.
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Neveljaven email naslov