Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta, Maja Žunič Fabjančič, nam danes v branje priporoča tole.
Vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta Maja Žunič Fabjančič nam danes v branje priporoča tole.
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta, Maja Žunič Fabjančič, nam danes v branje priporoča tole.
Vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta
Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta Maja Žunič Fabjančič nam danes v branje priporoča tole.
Leon Magdalenc je kolumnist, trener javnega nastopanja, komunikacijskih, prodajnih in prezentacijskih veščin ter ljubitelj dobrega filma. Njegov izbor filmov in glasbe: Bivši prijatelj Kid (Pat Garrett and Billy the Kid), Sam Peckinpah, Bob Dylan, Razpoložena za ljubezen (In The Mood For Love), Wong Kar-wai, avtorja glasbe: Michael Galasso, Shigeru Umebayashi, Paris, Texas, Wim Wenders, Ry Cooder, Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec, Peter Greenaway, Michael Nyman, Mladi papež (The Young Pope), Paolo Sorrentino, Daniele (Lele) Marchitelli in Osovraženih osem (The Hateful Eight), Quentin Tarantino, Ennio Morricone.
Mlada grafična oblikovalka, performerka in avtorica umetniških knjig Nora Turato že več kot deset let živi in ustvarja v Amsterdamu. V zadnjih letih se je javnosti predstavila s številnimi predstavami in razstavami na različnih prizoriščih po vsem svetu: med drugim tudi na Beneškem bienalu 2015 in Manifesti 12 v Palermu. Pred tremi leti je gostovala v Ljubljani na 32. mednarodnem grafičnem bienalu, zdaj pa je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled njena prva slovenska samostojna predstavitev "Eto ti na'". Naslov multimedijske razstave je besedna zveza, ki ne pomeni nič posebnega, je neprevedena, sposojena iz njenega maternega jezika, brez nujne povezave s posebnim kontekstom.
Od sobote, ko se je v Mariboru z uradnim odprtjem začel peti mednarodni Festival fotografije, je v mestu na 23 prizoriščih na ogled 25 razstav in tako bo ostalo do konca meseca. Društvo Fotoklub Maribor je festival prvič pripravilo leta 2016, ob svoji 80-letnici. Letos je tema "Telo in onkraj", v luči 100. obletnice podpisa senžermenske pogodbe, ki smo jo zaznamovali lani, stoprvo pa prav te dni, pa bodo del vsebine namenili mejam.
Literatura, film in glasba so priporočila treh članov kamniške skupine Matter, ki je v zadnjih letih ustvarila tri samostojne albume ter sodelovala z MRFYji in Jovičem.
Ivana Godnik je novinarka televizijske kulturne redakcije RAI, ki spremlja 77. beneško Mostro na otoku Lido. Pred vsako svečano večerno premiero filma, ko se igralci in režiserji predstavijo na rdeči preprogi, jih povabi na krajši pogovor pred televizijskimi kamerami. Izbor filmov in glasbe: Sreča na vrvici, Jane Kavčič, Deco Žgur The Great Pumpkin (Il grande cocomero), Francesca Archibugi, Francesco De Gregori: La donna cannone Velika jeza (The Big Chill), Lawrence Kasdan Diplomiranec (The Graduate), Mike Nichols
77. Mostra se spogleduje s pokoronskimi Benetkami. O filmskem festivalu in ostalem dogajanju v laguni s prizorišča Nina Zagoričnik.
Tudi v Švici so bile reke nekoč, kot povsod drugje, namenjene predvsem plovbi in odvajanju odpadnih voda. A so tam kmalu spoznali, da če iz mest umaknejo težko industrijo, bodo reke postale čiste in dobile neko povsem novo vlogo. Bistveno je, da ljudje spoznajo, da reke niso smetišča, pač pa naravni zakladi. In da so ti zakladi namenjeni temu, da ljudje ob njih uživajo, ne pa da vanje izlivajo odplake in odlagajo odpadke. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje gostuje razstava, nastala v produkciji Švicarskega arhitekturnega muzeja z naslovom Mesto plava. Ta želi poudariti pomen rek kot javnega prostora ter njihovo uporabo. Po razstavi nas je vodil Andreas Ruby, direktor Švicarskega arhitekturnega muzeja S AM in sokustos razstave.
Ta konec tedna poteka še zadnji knjižni sejem, Sejem na zraku, ki so ga prvič pripravili konec maja kot odgovor na stanje, ki morda še nekaj časa ne bo dopuščalo večjih knjižnih sejmov in literarnih prireditev. Sejem so si v dveh izdajah delila različna mesta, tokrat, tretjič, sta to Ljubljana in Novo mesto.
Esad Babačić je pesnik, pisatelj in novinar, ki ceni dobro improvizacijo. Tudi njegova poletna namiga, s katerima podarja košček svobode, sta povezana z njo.
Na vprašanje, katere filme si je zapomnil zaradi glasbe, odgovarja režiser Vinči Vogue Anžlovar. Pred dnevi je padla filmska klapa njegovega novega celovečernega filma Dedek gre na jug. Izbor filmov in glasbe: Do zadnjega diha (A Bout de Souffle,), Jean-Luc Godard, Martial Solal Blade runner, Ridley Scott, Vangelis Zadnji tango v Parizu (Le Dernier Tango a Paris), Bernardo Bertolucci, Gato Barbieri Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon A Time In America), Sergio Leone, Ennio Morricone
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
V Kulturnicah napovedujemo 77. Mostro, najstarejši filmski festival na svetu, ki se začne jutri, v sredo, na otoku Lido. Spremljala ga bo Nina Zagoričnik.
Kje v Mariboru še lahko spijete špricar v pravem pajzlu. Zakaj so nekoč meščani na Studence gledali le kot na pretepaško gnezdo in kakšna so ozadja mostov, ki jih je v Mariboru več kot v avstrijskemu Linzu. Na vsa ta vprašanja dobite odgovor na Rajzefirčnih sprehodih, ki jih pripravlja ekipa Rajzefibra. V mestu s karakterjem, kar Maribor zagotovo je, želijo poiskati čim več zanimivih zgodovinskih dejstev in zgodb, ki se skrivajo med fasadami zidov in ki niso tako širše znane.
Fotoreporter časopisa Delo Voranc Vogel je eden od avtorjev fotografij razstave Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra odprta v parku Ljubljanskega gradu. Tudi njegov poletni namig je povezan z grajskimi prostori.
V tokratni oddaji je naša gostja Maruša Majer, gledališka in filmska igralka ter članica ansambla SNG Drama Ljubljana.
V letošnji okrnjeni festivalski sezoni se je preteklo soboto v velikem slogu, z razprodanim koncertom skupine Siddharta, začel Festival Lent 2020. Čeprav so se letos zaradi razmer morali vrniti k formatu izpred desetletij, so se s tem hkrati vrnili k izvoru, k Dravi, k intimnejšim prizoriščem in butični ponudbi.
16. mednarodni filmski festival Kino Otok je letos zaradi novonastalih okoliščin že od sredine julija na turneji po slovenskih krajih, nocoj se začenja v Kinodvoru, med 26. in 30. avgustom pa se bo festivalsko dogajanje zgostilo v Izoli. Svečana otvoritev skoncentriranega filmskega dogajanja bo v sredo zvečer ob 20.30 v letnem kinu Arrigoni, s filmom Balon, tibetanskega režiserja Peme Tsedena.
Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tudi končala jo bo pod Vršičem. Po Mihovem domu, Golici in Kriški gori se je pred leti ustalila v koči, ki jo je njena družina poimenovala po njej. Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Njena poletna namiga sta dva, eden bolj dinamičen, ki pelje po lovskih stezicah, drugi bolj statičen, a še vedno vsebinsko izjemno bogat.
V tokratni oddaji je naš gost Matevž Jerman, filmski režiser in scenarist ter programski direktor mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.
Fotografije na razstavi Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra postavljena v parku ljubljanskega gradu, so nastale v nenavadnih preteklih mesecih, od začetka epidemije koronavirusne bolezni 19, do njenega konca. Avtorji fotografij so fotoreporterji Dela in Slovenskih novic Matej Družnik, Jure Eržen, Marko Feist, Uroš Hočevar, Dejan Javornik, Blaž Samec, Jože Suhadolnik, Leon Vidic in Voranc Vogel.
Neveljaven email naslov