Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so na ogled Nove pridobitve 2010–2022, ki jih dopolnjujejo z znamenitim sklopom Hommáge Tisnikarju in izborom del Štefana Planinca in Bogdana Borčiča.
V zadnjih dvanajstih letih so v Koroški galeriji likovnih umetnosti pridobili skoraj 900 novih del. Skozi glavne vsebinske poudarke in dialoge med deli se izraža tako mednarodna usmeritev KGLU kot tudi njen regionalni značaj.
V nizu privlačnih dogodkov Dnevov knjige v Mariboru sta bila v Univerzitetni knjižnici Maribor tudi odprtje pregledne knjižne razstave in predstavitev zasebne založbe Kulturni center Maribor, ki praznuje 30-letnico delovanja. V tem obdobju se je založba, ki jo vodi Dušan Hedl, z izdajanjem različnega knjižnega gradiva in objavo prvencev mladih, neuveljavljenih avtorjev ter obsežnega glasbenega progama močno umestila v širši slovenski založniški prostor.
Pregledna knjižna razstava ob 30-letnici delovanja založbe Kulturni center Maribor je v Univerzitetni knjižnici Maribor na ogled do 21. maja. Spremlja jo tudi likovna razstava SloPopArt. Sredi maja bosta sledili predstavitvi življenjske knjige Tomaža Brenka Izročilo in antologije pesnika Boruta Gombača Razmerje med strunami.
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so na ogled Nove pridobitve 2010–2022, ki jih dopolnjujejo z znamenitim sklopom Hommáge Tisnikarju in izborom del Štefana Planinca in Bogdana Borčiča.
V zadnjih dvanajstih letih so v Koroški galeriji likovnih umetnosti pridobili skoraj 900 novih del. Skozi glavne vsebinske poudarke in dialoge med deli se izraža tako mednarodna usmeritev KGLU kot tudi njen regionalni značaj.
V nizu privlačnih dogodkov Dnevov knjige v Mariboru sta bila v Univerzitetni knjižnici Maribor tudi odprtje pregledne knjižne razstave in predstavitev zasebne založbe Kulturni center Maribor, ki praznuje 30-letnico delovanja. V tem obdobju se je založba, ki jo vodi Dušan Hedl, z izdajanjem različnega knjižnega gradiva in objavo prvencev mladih, neuveljavljenih avtorjev ter obsežnega glasbenega progama močno umestila v širši slovenski založniški prostor.
Pregledna knjižna razstava ob 30-letnici delovanja založbe Kulturni center Maribor je v Univerzitetni knjižnici Maribor na ogled do 21. maja. Spremlja jo tudi likovna razstava SloPopArt. Sredi maja bosta sledili predstavitvi življenjske knjige Tomaža Brenka Izročilo in antologije pesnika Boruta Gombača Razmerje med strunami.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?
Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.
Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.
Kako so slišati četrtkovi večeri v izolski Ljubljanski ulici, ko lahko obiskovalci prisluhnejo slovenskim izvajalcem in avtorjem?
Motovunski filmski festival je prostor, kjer nastaja umetnost, je prepričana 20-letna prostovoljka na festivalu Klara Jovanov. Na enem mestu so zbrani filmi, ki premikajo kritično razmišljanje in meje filmske industrije. Festival obiskujejo predvsem ljubitelji filma, ki se ne ženejo za kredibilnostjo ali družbenim statusom. Filmski festival v Motovunu je bil vedno poseben predvsem zaradi lokacije. Selektorka glavnega programa Milena Zajović pravi, da za motovunski festival velja, da je 277 metrov nad realnostjo. “To je nadmorska višina tega griča. Mi se trudimo, da v letih, kakršno je letos, ko okoliščine niso idealne, ko je prisotna tudi negotovost, ustvarimo majhen odmik, kjer se lahko ljudje mentalno in čustveno odpočijejo. Želimo jim prinesti nekaj filmske magije, ki je na tem festivalu res posebna, saj tukaj ljudje ostanejo po 5 dni. In vse, kar se zgodi na Motovunu, tukaj ostane. Obenem pa to ostane v srcu celo leto.” Včasih je bil festival popularna in obvezna poletna destinacija tako tistih, ki so bili povezani s filmsko umetnostjo, kot drugih, ki so si samo želeli drugačnega poletnega odklopa. A tako kot preostali podobni dogodki tudi motovunski ni imun na težke razmere, ki so zajele kulturni sektor. Naslednje leto je na sporedu 25 edicija festivala, nato pa organizatorje čaka veliko odprtih vprašanj, med njimi je tudi o lokaciji - o mestu Motovun, ki je v letih delovanja filmskega festivala postal ena glavnih turističnih destinacij osrčja Istre.
Neveljaven email naslov